Zakonca Jožefa in Mirko Gumilar sta obeležila 65 let skupnega življenja

Železna poroka GumilarČeprav je pri nas kar veliko zlatih, bisernih, smaragdnih in diamantnih zakonskih jubilejev, pa je le redkim dan izjemni zakonski jubilej, ki mu v večini pravijo železna poroka, ponekod pa tudi briljantna. Pred dnevi je namreč minilo šest desetletij in pol, odkar sta si v farni cerkvi Marijinega rojstva na Tišini večno zvestobo v dobrem in slabem ter ljubezen obljubila Jožefa, roj. Žemljič, in Mirko Gumilar, oba z bližnjih Petanjcev. Ob izteku letošnjega oktobra sta 65. obletnico s priložnostno slovesnostjo obeležila v domu Elizabeta pri Svetem Juriju na Goričkem, ki je enota Doma starejših Rakičan. Tam namreč slavljenka že poldrugo leto prebiva. Priči ob tovrstni izjemno redki obletnici poroke sta bila njuna hčerka Marjeta in sin Slavko, verski obred pa je v prostorih doma opravil matični župnik v župniji Tišina Boštjan Čeh.

Tudi pri devetdesetih se počutita odlično

Marija in Ivan Lorenčič sta obeležila biserno poroko

Biserna poroka LorenčičPred dnevi sta Marija in Ivan Lorenčič iz Maribora, v krogu domačih in prijateljev obeležila biserni zakonski jubilej. Svoje 60 - letno skupno zakonsko življenje sta potrdila v cerkvi sv. Ruperta v rojstni Voličini, kjer sta se poročila pred šestimi desetletji. Tokrat sta oba obreda, civilni in cerkveni, potekala v cerkvi. Civilni obred je opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, ki je bisernoporočencema namenil nekaj lepih besed in jima izročil še eno listino, cerkvenega pa ob darovani sveti maši, ob asistenci domačega župnika Franca Muršeca in duhovnika Marka Veršiča, škof dr. Stanislav Lipovšek. Izrazil je veliko veselje nad zakoncema, ki sta zgled družine, »kakršna naj bi bila vrednota družbe. Hvala vama za vse, kar sta dobrega storila v Cerkvi. Vesel sem, da lahko potrdim vajin zakon tukaj v vajini rojstni župniji, kamor se rada vračata.«

Iz Maribora sta prišla v rojstno vas

Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Na Spodnji Ščavnici se je tekmovalo, pelo in veselilo

 

Društvo podeželskih žena Gornja Radgona ohranja in obuja najpomembnejšo kmečko opravilo, ročno žetev pšenice

Praznik žetve SP. ŠčavnicaV organizaciji Društva podeželskih žena Gornja Radgona, kateremu so pomagali KZ Radgona, Občina in KSS Radgona, je ob vaško gasilskem domu v Spodnji Ščavnici potekal že 31. po vrsti tradicionalni praznik žetve, ki iz leta v leto potrjuje, da je tovrstno ohranjanje starih kmečkih običajev in opravil, vedno dobrodošlo. In čeprav je v zadnjih letih vedno več takšnih in drugačnih prireditev povezanih z žetvijo, je tista v Spodnji Ščavnici nekaj posebnega, saj sodi med začetnike na tem področju, ob tem pa je to prireditev, ki vsako leto pritegne veliko tekmovalk in še veliko več obiskovalcev. Tako je bilo tudi tokrat, in to kljub dejstvu, da so različne prireditve potekale po številnih pomurskih in štajerskih krajih.

Folklorno obarvani ščavniški praznik žetve je nekaj posebnega in ljudje radi prihajajo. Zato so tudi letos na njivi Kolaričevih v Spodnji Ščavnici peli srpi in kose, tekel pa je znoj in tudi kri, saj se je ena izmed žanjic rahlo porezala po nogi. Kljub temu pa je bilo izjemno razigrano in veselo. Žanjice in kosce so letos obiskali tudi kandidati za naj slovensko mlado kmetico in gospodarja, tako da so se po končani žetvi vsi preselili v bližnjo Gornjo Radgono, kjer so med drugim razglasili tudi zmagovalke žetve.

 

Vse skupaj se je sicer začelo v dopoldanskem času, ko so vse prisotne obiskovalce in tekmovalce, pozdravili predsednica DPŽ Gornja Radgona Jožica Jančar, župan občine Gornja Radgona Anton Kampuš, ter še en župan (občine Sveti Jurij ob Ščavnici), sicer glavni sodnik tekmovanja Anton Slana. Šele takrat se je 15 žanjic iz šestih društev lahko podalo v boj z zlatimi klasi. Še pred tem so se tekmovalke in obiskovalci, ki so se zbrali ob vaško gasilskem domu v Spodnji Ščavnici, na tekmovališče podali v povorki, katere na čelu sta z igranjem na harmoniki in »kitari«, spremljala harmonikar Miran Mauko in »kitarist« Jože Bibič. Z njimi so se na tekmovališče podali tudi gostje prireditve župani občin Gornja Radgona Anton Kampuš, Radencev Janez Rihtarič in Sv. Jurija ob Ščavnici Anton Slana, ter direktor KZ Radgona Danilo Rihtarič. Žanjice so se pomerile v dveh skupinah, vse skupaj pa so pozorno spremljali sodniki, ki jih je vodil Anton Slana. Delo žanjic so ocenjevali po pravilniku, ki določa pravila tekmovanja. Po končanem tekmovanji žanjic, so se v prikazu košnje pšenice s kosami pomerili župani Anton Kampuš, Janez Rihtarič in Anton Slana. V košnji sta se pomerila tudi direktorja, direktor Kmečkega glasa Peter Zadel in kmetijske zadruge Radgona Danilo Rihtarič. Pokošeno pšenico pa so v snope povezale pobiralke.

Po žetvi in košnji je kandidatke in kandidate za izbor Mlade kmetice in Gospodarja leta 2013, sprejel domači župan Anton Kampuš, ki jim je ob izročitvi priložnostnega darila, zaželel uspeha pri izbiri. Ob tem je sprejel tudi dosedanjo Mlado kmetico leta Milena Benko, ki izhaja prav iz Spodnje Ščavnice, odkoder izhaja tudi župan občine Gornja Radgona. Organizatorji so poskrbeli tudi za prikaz mlatitve snopja s Ketišovim »drešmašinom«, ter prikaz vejanja pšenice. Po končani žetvi na njivi, se je prireditev, ki jo je vseskozi vodil Roman Marič – Pepek z brega, kot rečeno, nadaljevala v prostorih Pomurskega sejma, kjer so župan občine Gornja Radgona Anton Kampuš, direktor KZ Danilo Rihtarič in predsednica Društva podeželskih Žena Jožica Jančar žanjicam podelili priznanja.

Zmagala je domačinka Zdenka Klobasa

Prvim trem so bile podeljene spominske skulpture, in tokrat so največ uspeha imele domačinke, saj je mesto osvojila Zdenka Klobasa, drugo pa Anica Kramberger (obe DPŽG Radgona), tretja pa je bila Elizabeta Majerič iz Društva gospodinj Marta Juršinci, ki je večkrat zmagala. Spet se je na nehvaležno 4. mesto uvrstila še ena domačinka, in sicer starosta tovrstnih tekmovanj Marija Tanacek. Sicer pa je zmagovalka tekmovanja Zdenka Klobasa v varovanje, do naslednje žetve, prejela tudi prehodni pokal...

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Tekmovanja Na Spodnji Ščavnici se je tekmovalo, pelo in veselilo