Zakonca Jožefa in Mirko Gumilar sta obeležila 65 let skupnega življenja

Železna poroka GumilarČeprav je pri nas kar veliko zlatih, bisernih, smaragdnih in diamantnih zakonskih jubilejev, pa je le redkim dan izjemni zakonski jubilej, ki mu v večini pravijo železna poroka, ponekod pa tudi briljantna. Pred dnevi je namreč minilo šest desetletij in pol, odkar sta si v farni cerkvi Marijinega rojstva na Tišini večno zvestobo v dobrem in slabem ter ljubezen obljubila Jožefa, roj. Žemljič, in Mirko Gumilar, oba z bližnjih Petanjcev. Ob izteku letošnjega oktobra sta 65. obletnico s priložnostno slovesnostjo obeležila v domu Elizabeta pri Svetem Juriju na Goričkem, ki je enota Doma starejših Rakičan. Tam namreč slavljenka že poldrugo leto prebiva. Priči ob tovrstni izjemno redki obletnici poroke sta bila njuna hčerka Marjeta in sin Slavko, verski obred pa je v prostorih doma opravil matični župnik v župniji Tišina Boštjan Čeh.

Tudi pri devetdesetih se počutita odlično

Marija in Ivan Lorenčič sta obeležila biserno poroko

Biserna poroka LorenčičPred dnevi sta Marija in Ivan Lorenčič iz Maribora, v krogu domačih in prijateljev obeležila biserni zakonski jubilej. Svoje 60 - letno skupno zakonsko življenje sta potrdila v cerkvi sv. Ruperta v rojstni Voličini, kjer sta se poročila pred šestimi desetletji. Tokrat sta oba obreda, civilni in cerkveni, potekala v cerkvi. Civilni obred je opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, ki je bisernoporočencema namenil nekaj lepih besed in jima izročil še eno listino, cerkvenega pa ob darovani sveti maši, ob asistenci domačega župnika Franca Muršeca in duhovnika Marka Veršiča, škof dr. Stanislav Lipovšek. Izrazil je veliko veselje nad zakoncema, ki sta zgled družine, »kakršna naj bi bila vrednota družbe. Hvala vama za vse, kar sta dobrega storila v Cerkvi. Vesel sem, da lahko potrdim vajin zakon tukaj v vajini rojstni župniji, kamor se rada vračata.«

Iz Maribora sta prišla v rojstno vas

Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Uspelo jim je priznanje in vpis v Guinnessovo knjigo svetovnih rekordov

 

S kuhanjem bujte repe v največjem kotlu so se Prekmurci iz Velike Polane zapisali v Guinnessovo knjigo rekordov

Guinnessov rekordVsi se trudimo, da bi v življenju nekaj dosegli, ustvarili, se dokazali... Da bi osvojili medalje, pokale ali celo postavili nov svetovni rekord. Vse to so želje in cilji vsakega posameznika, ne glede na področje, kjer dela ali s čimer se ukvarja. Prav zaradi tega je nastala knjiga rekordov, katere idejni oče je leta 1951 bil Britanec Hugh Beaver, takratni direktor pivovarne Guinness. Prva Guinnessova knjiga rekordov je izšla 27. avgusta 1955 in je takoj postala uspešnica. Sedaj vsako leto knjiga izide v več kot 100 državah in v več kot 25 jezikih.

Letno prodajo več kot tri milijone izvodov, podatki iz leta 2010 pa pričajo o tem, da jo je do takrat kupilo kar 124 milijonov Zemljanov. In tisti, ki bodo to uspešnico kupili prihodnje leto bodo med drugim prebrali, da so se v Guinnessovo knjigo rekordov vpisali tudi Prekmurci iz Velike Polane, kateri so v okviru letošnjega Pomurskega poletnega festivala, ki poteka v  rojstni vasi pisatelja Miška Kranjca, v velikanskem kotlu (volumen 3.600 litrov) skuhali rekordno količino znamenite prekmurske jedi bujte repe.

...več kot 3.300 obiskovalcev se je brezplačno gostilo z odlično prekmursko jedjo iz skoraj 300 kg mesa, 235 kg repe, 50 kg čebule in česna, 20 kg prosene kaše, 5 kg soli...

„ Bujta repa je del naše tradicije in dediščine, zato je prav, da je tudi del naše prihodnosti. Z zapisi, fotografijami in posnetki želimo dokumentirati to, kar smo podedovali od zanamcev, da ne izgine v pozabo in da jo bodo lahko okušali tudi prihodnji rodovi. Zato smo se odločili, da letos  bujto repo vpišemo v Guinnessovo knjigo rekordov. Z vpisom bujte repe v Guinnessovo knjigo rekordov želimo uresničiti željo, da bujta repa, njena tradicija in receptura ne ostaneta ohranjeni samo v našem okolju, pač pa postaneta del slovenske kulinarike in svetovne dediščine. Obenem pa izziv mnogim, ki bodo skušali naš rekord podreti ter s tem posredno širiti bujto repo tudi v druga okolja in kulture. Bujto repo smo kuhali na odprtem ognjišču v največjem kotlu. Skupna količina skuhane jedi pa je znašala natanko 1.089,50 kg jedi, čeprav je skupna teža, skupaj s kotlom znašala kar 1.569,00 kilogramov", so po uspešnem delu, ki je po temeljitih daljših pripravah, trajalo dobrih šest ur, razlagali člani ŠTRK Slovenija, z domačim županom Damijanom Jaklinom, na čelu. Skuhano bujto repo so sicer brezplačno razdelili več kot 3000 obiskovalcem Pomurskega poletnega festivala, katere so po kuhanju razvajali in navduševali Modrijani.

In sedaj, slab mesec po dogodku, so organizatorji sporočili, da je iz Londona prišla vesela novica, da trud ni bil zaman, in rekord je bil priznan. Tako so po novem praktično vsi prebivalci Velike Polane del novega Guinnessovega svetovnega rekorda. Organizatorji so vso potrebno dokumentacijo dogajanja namreč poslali na sedež Guinnessove knjige rekordov v London, od koder so jim tako sporočili, da je rekord tudi uradno priznan. Vse dogajanje je bilo potrebno natančno dokumentirati z fotografijami in videoposnetki, kuhanje pa sta nadzirala tudi dve neodvisni priči in notarka. Prav vsaka minuta dogajanja ter vse kar je dodano v kotel je natančno zabeleženo kot to zahtevajo pravila. In če bo rekord uspešen, se bo v knjigo rekordov vpisala tako jed, kakor tudi njene sestavine in način kuhanja.

To pa gotovo ni bilo enostavno, saj je zunanja temperatura bila skoraj 40 stopinj, ob velikanskem kotlu pa še nekajkrat toliko. Kljub temu je ekipa nekaj čez 20 vztrajnih ljudi vzdržala in njihov trud se je poplačal. „Vsi udeleženi smo se zbrali zjutraj ob 8. uri in uredili zadnje podrobnosti. Uradni začetek postavljanja rekorda je bil ob 9,26 uri. Takrat se je začelo snemati, predstavili smo vso ekipo, ki je sodelovala pri postavljanju rekorda, stehtali smo prazen kotel (narejen po naročilu, premer 2,38 m, volumen 3600 litrov, teža 479,5 kg), nato smo ga napolnili s 700 litri vode. Ob 9,56 smo začeli kuriti. Okoli 12. ure je bila voda blizu vrelišča in so kuharji začeli vanjo dajati vse sestavine. Začeli so z mesom, nato s čebulo in česnom, kislo repo, začimbami ipd. Kuharji so sami razrezali in dali v kotel 93,6 kg svinjskega mesa (pleče), 185,7 kg svinjskih reber in 235,7 kg kisle repe. Razrezali so kar 42,1 kg čebule in stisnili 4,47 kg česna. V kotel so dali tudi 20,8 kg prosene kaše, 0,551 kg popra, 0.074 kg lovorjevega lista, 4.990 kg soli, 2,017 kg posušene mešanice začimb in 0.074 kg šetraja. V zabelo je šlo 5,041 kg moke, 4,270 kg masti in 1,273 kg rdeče paprike", nam je natančne podatke posredovala Maša Kramar iz organizacijskega odbora, saj kot pravi je bilo potrebno vsako sestavino stehtati pred vnosom v kotel.

Kuhanje jedi se je zaključilo ob 16,44 uri. Ko se je kuhana jed stehtala in so se vsem udeleženim podelila priznanja, se je celotna jed razdelila med obiskovalce, ki jih je bilo veliko in ker so zvečer nastopili Modrijani je bilo teh iz radovednosti zaradi rekorda in še zaradi nastopa Modrijanov bilo veliko - tako domačih (Velikopolanskih) kot iz drugih vasi. Vsem je bila bujta repa odlična. Zdaj je uradno odbor Guinness World Records v Londonu, vse potrdil, predvsem pa to, da je bil rekord veljavno postavljen. „Tukaj ni vse odvisno samo od kuhanja ampak tudi od izpolnjevanja kriterijev glede vse dokumentacije, katero smo pedantno vodili. Sicer pa, celotna ekipa je bila sestavljena iz 22 ljudi. Kuharski del ekipe je obsegal 6 kuharjev - en profesionalni kuhar, ostali so bili člani ekip, ki so zmagali v zadnjih treh letih na Kuharskem tekmovanju v kuhanju bujte repe na Pomurskem poletnem festivalu. Imeli smo tri priče - notarko Marijo Ternar, medijsko osebnost - Irmo Benko in pa upokojeno profesorico Srednje šole za gostinstvo in turizem v Radencih Zdenko Tompa. Imeli smo tudi strokovno usposobljeno osebo za merjenje - Mirana Kurnjeka. Za gasilsko varnost sta skrbela dva gasilca, administrativni del ekipe je obsegal tri osebe, tehnični del ekipe pa še osem ljudi. Pobudnik postavljanja rekorda je Društvo za šport, turizem, razvoj in kulturo Slovenije (ŠTRK Slovenija)", nam je še razložila Maša Kramar.

„V Društvu za šport, turizem, razvoj in kulturo Slovenije je že nekaj let je tlela ideja, da bi se preizkusili v postavljanju Guinnessovega svetovnega rekorda, tako smo se letos odločili skuhati največjo bujto repo. Z namenom, da receptura in način priprave te tradicionalne jedi ne bosta šla v pozabo in ju bomo tako ne samo zapisali pač pa tudi primerno dokumentirali za prihodnje rodove.

Bujto repo smo za Guinnessov svetovni rekord kuhali na Pomurskem poletnem festivalu v Veliki Polani, 7. avgusta 2013. Skupna teža kuhane jedi je znašala 1089,50 kg. V petek, 30. avgusta 2013, smo iz londonske pisarne Guinness World Records prejeli sporočilo, ki nas je neznansko razveselilo, kar pomeni, da nam je uspelo! Smo namreč uradno novi Guinnessov rekorder v kategoriji »NAJVEČJA BUJTA REPA«! Presrečni smo in ponosni na osvojeni cilj, kakor nas bo tudi veselilo, če se bodo našli zanesenjaki, ki bodo naš rekord skušali podreti. Saj to pomeni, da se bo ideja o širjenju jedi in načinu njene priprave začela uresničevati. Ob prejetju certifikata Guinness World Records bomo pripravili posebni družabni dogodek, kjer bomo predstavili celotno ekipo, ki je sodelovala pri postavljanju Guinnessovega svetovnega rekorda in kjer bomo prisotne seznanili z vsemi ostalimi detajli projekta", je vesela sporočila še ena nepogrešljiva oseba iz Velike Polane Urška Horvat Ritlop.

Poleg vseh, ki so v akciji sodelovali pa si pohvale zasluži tudi domači župan Damijan Jaklin, ki je vseskozi bil poleg, na koncu pa je žarel od sreče in zadovoljstva, da se v njegovi majhni občini odvija tako pomembna zadeva...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Tekmovanja Uspelo jim je priznanje in vpis v Guinnessovo knjigo svetovnih rekordov