V prekmurski vasi Kupšinci se ne bojijo za prihodnost kraja, saj imajo veliko otrok

Miklavž v KupšincihKupšinci so gotovo ena lepših in naprednejših vasi v murskosoboški mestni občini, kjer skoraj štiristo krajanov živi v sožitju in brez kakršnihkoli zapletov. Skupaj z društvi, kot so gasilsko in športno, Krajevna skupnost Kupšinci skrbi za družabno in društveno življenje v vasi, vzporedno z regionalno cesto Murska Sobota – Gederovci. V ospredju dogajanja v kraju, kjer se običajno zberejo vsi krajani ne gleda na njihovo starost, je med drugim obisk sv. Miklavža, ki še posebej razveseli otroke. Teh je, v primerjavi z nekaterimi demografsko ogroženimi prekmurskimi kraji, v Kupšincih kar veliko, kar je potrdil tudi tokratni obisk dobrotnika sv. Miklavža in hudobneža parklja. V domačem vaško-gasilskem domu se je v spremstvu staršev, dedkov, babic ali koga drugega, zbralo 44 pridnih malčkov, ki jih je sv. Miklavž obdaril. In ker so mu obljubili, da bodo še naprej pridni, jim je bradati možakar obljubil, da se srečajo spet čez leto dni. Zanimivo, tokrat starši za lepa darila svojim malčkom niso morali posegati v lastni žep, saj je za darila in pogostitev poskrbela KS Kupšinci.

Pridni otroci so z veseljem počakali sv. Miklavža

Na 23. martinovanju v Gornji Radgoni veliko navdušenih vinoljubov, veseljakov in drugih gostov

Martinovanje 2017Ne glede na to, da v vinskih kleteh oz. v sodnih že nekaj časa vre, ko se sladki mošt nekoliko hitreje kot običajno spreminja, ali se je spremenil v vino, se to »uradno« dogaja šele v »Martinovem tednu«, ko po številnih, zlasti vinorodnih mestih in krajih pripravljajo tradicionalne »Martinove prireditve«. In ena takšnih, pravzaprav ena večjih na severovzhodu države, je znova bila v Gornji Radgoni, ki sodi med pomembnejša slovenska vinogradniško - vinarska območja, in kjer so ob Sv. Martinu, dnevu ko se je mošt tudi "uradno" spremenil v vino, ponovno pripravili enkratno (23. po vrsti) martinovanje, ki je v lepem in sončnem vremenu pritegnilo veliko veseljakov, vinoljubov in sploh gostov od blizu in daleč, največ seveda iz Pomurja ter Slovenskih goric in sosednje Avstrije..., kar nekaj pa jih je iz drugih delov države prispelo tudi z avtobusi.

In mošt se je (uradno) spremenil v vino

Pred soboško Diano se vedno nekaj dogaja, saj so po bogračiadi sedaj pripravili 8. festival bujte repe - tokrat je nastopilo 15 ekip, zmagala pa je ekipa Mestnih četrti Murska Sobota

Bujta repaNa Slovenski ulici, pred hotelom Diana v Murski Soboti je konec tedna potekal 8. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju je tokrat sodelovalo nekoliko manj (15) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank in posameznikov, saj bodo kmalu predsedniške volitve. Festival bujte repe je ena večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju. Strokovna komisija, katere predsednica je bila Zdenka Tompa, člana pa še dva vrhunska kuharska strokovnjaka, Janez Gjergjek in Branko Časar, je budno spremljala ves potek kuhanja, na koncu je ocenila tudi okus in vonj jedi.

Dišalo je po Prekmurski dobroti - bujti repi

Malčki med starostniki

DSO medgeneracijsko sodelovanjeDnevi ob izteku letošnjega poletja in pričetku jeseni so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona minili v prijetnem vzdušju medgeneracijskega sodelovanja. Tako so se stanovalci DSO Gornja Radgona, z veseljem odzvali povabilu bližnjega Vrtca Manka Golarja, in se tako tudi letos udeležili njihove tradicionalne trgatve. Skupaj z otroci so polnili vedra in püte, iz preše pa je tekel sladki sok, s katerim so si ob druženju postregli. Ob zaključku so jih zaposleni in otroci vrtca pogostili še z domačim pecivom in namazanimi kruhki. Lepo je bilo in starostniki za drugo leto držijo ponovno pesti za dobro letino in čim manj toče.

Prijetno in poučno medgeneracijsko sodelovanje

Poleg koncerta tamburašev, še odprtje likovne razstave

DSO tamburašiV Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, pogosto, zlasti ob raznih priložnostih organizirajo pestre kulturne in družabne prireditve, ki so namenjene tako stanovalcem doma kakor tudi zunanjim obiskovalcem. Tako je, med drugim, številna publika, v polni dvorani DSO prisluhnila skladbam Tamburaške skupine KD Peter Dajnko iz Črešnjevcev. Poseben aplavz so si prislužili tudi zato, ker so bili pripravljeni nastopiti namesto skupine, ki je bila prvotno planirana, a je žal svoj nastop v zadnjem trenutku odpovedala.

Tamburice, slike, harmonika...v domu starejših

Nekateri se niso videli že desetletja!

Obletnica OŠ StogovciV tem jesenskem času, ko predvsem kmetovalci in ljubiteljski pridelovalci, s polj in vrtov, iz sadovnjakov in vinogradov, pospravljajo darove narave, se vrstijo tudi takšna in drugačna srečanja nekdanjih sošolcev. In tako se spet posebej potrjuje, da se šele ko se nam življenje prevesi v drugo polovico stoletja, torej ko smo že v »objemu« Abrahama, še posebej zavemo, kako pomembno je ohranjanje in poglabljanje prijateljstva iz mladosti. In to so potrdili tudi večinoma že babice in dedki iz Apaške doline, ki so natanko pred pol stoletja skupaj zapustili šolske klopi osemletke v Stogovcih. Obžalovali so sicer, da v omenjenem šolskem okolišu na zahodni strani Apaške doline ni več veliko otrok in je njihova nekdanja šola, sedaj podružnična šola v okviru OŠ Apače.

Po pol stoletja so se srečali šolarji, ki so osemletko končali na OŠ Stogovci

Tudi druženje je terapija za invalide

Invalidi GRPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti.

Radgonski invalidi so se srečali na Turistični kmetiji Benko

Zapeli so svojo himno, ki jo je spisal sošolec Dušan!

Gimnazija Ljutomer - obletnicaZelo čustveno, veselo in prisrčno je minilo srečanje šolarjev-maturantov, ki so davnega leta 1967, kot prva generacija sploh vpisanih dijakov, maturirali v ljutomerski gimnaziji. Že ob samem zbiranju in očitno novem spoznavanju, saj se nekateri niso videli skoraj pol stoletja, ko smo bili priče čustvenim objemom in tudi nekaterih solznih oči, je bilo jasno, kako je vsem prisotnim pomembno samo srečanje in poznejše druženje. Večina udeležencev srečanja, ki so se rodili le kakšno leto po 2. svetovni vojni, v gimnazijo pa so se vpisali ob njeni ustanovitvi, leta 1963, je sicer ostala v Prlekiji, drugi so se razpršili po Sloveniji in bivši Jugoslaviji, nekateri pa izven meja, tudi v čezoceanske države.

Srečali so se skoraj 70-letni dedki in babice, maturanti prve generacije Gimnazije Ljutomer

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Uspelo jim je priznanje in vpis v Guinnessovo knjigo svetovnih rekordov

 

S kuhanjem bujte repe v največjem kotlu so se Prekmurci iz Velike Polane zapisali v Guinnessovo knjigo rekordov

Guinnessov rekordVsi se trudimo, da bi v življenju nekaj dosegli, ustvarili, se dokazali... Da bi osvojili medalje, pokale ali celo postavili nov svetovni rekord. Vse to so želje in cilji vsakega posameznika, ne glede na področje, kjer dela ali s čimer se ukvarja. Prav zaradi tega je nastala knjiga rekordov, katere idejni oče je leta 1951 bil Britanec Hugh Beaver, takratni direktor pivovarne Guinness. Prva Guinnessova knjiga rekordov je izšla 27. avgusta 1955 in je takoj postala uspešnica. Sedaj vsako leto knjiga izide v več kot 100 državah in v več kot 25 jezikih.

Letno prodajo več kot tri milijone izvodov, podatki iz leta 2010 pa pričajo o tem, da jo je do takrat kupilo kar 124 milijonov Zemljanov. In tisti, ki bodo to uspešnico kupili prihodnje leto bodo med drugim prebrali, da so se v Guinnessovo knjigo rekordov vpisali tudi Prekmurci iz Velike Polane, kateri so v okviru letošnjega Pomurskega poletnega festivala, ki poteka v  rojstni vasi pisatelja Miška Kranjca, v velikanskem kotlu (volumen 3.600 litrov) skuhali rekordno količino znamenite prekmurske jedi bujte repe.

...več kot 3.300 obiskovalcev se je brezplačno gostilo z odlično prekmursko jedjo iz skoraj 300 kg mesa, 235 kg repe, 50 kg čebule in česna, 20 kg prosene kaše, 5 kg soli...

„ Bujta repa je del naše tradicije in dediščine, zato je prav, da je tudi del naše prihodnosti. Z zapisi, fotografijami in posnetki želimo dokumentirati to, kar smo podedovali od zanamcev, da ne izgine v pozabo in da jo bodo lahko okušali tudi prihodnji rodovi. Zato smo se odločili, da letos  bujto repo vpišemo v Guinnessovo knjigo rekordov. Z vpisom bujte repe v Guinnessovo knjigo rekordov želimo uresničiti željo, da bujta repa, njena tradicija in receptura ne ostaneta ohranjeni samo v našem okolju, pač pa postaneta del slovenske kulinarike in svetovne dediščine. Obenem pa izziv mnogim, ki bodo skušali naš rekord podreti ter s tem posredno širiti bujto repo tudi v druga okolja in kulture. Bujto repo smo kuhali na odprtem ognjišču v največjem kotlu. Skupna količina skuhane jedi pa je znašala natanko 1.089,50 kg jedi, čeprav je skupna teža, skupaj s kotlom znašala kar 1.569,00 kilogramov", so po uspešnem delu, ki je po temeljitih daljših pripravah, trajalo dobrih šest ur, razlagali člani ŠTRK Slovenija, z domačim županom Damijanom Jaklinom, na čelu. Skuhano bujto repo so sicer brezplačno razdelili več kot 3000 obiskovalcem Pomurskega poletnega festivala, katere so po kuhanju razvajali in navduševali Modrijani.

In sedaj, slab mesec po dogodku, so organizatorji sporočili, da je iz Londona prišla vesela novica, da trud ni bil zaman, in rekord je bil priznan. Tako so po novem praktično vsi prebivalci Velike Polane del novega Guinnessovega svetovnega rekorda. Organizatorji so vso potrebno dokumentacijo dogajanja namreč poslali na sedež Guinnessove knjige rekordov v London, od koder so jim tako sporočili, da je rekord tudi uradno priznan. Vse dogajanje je bilo potrebno natančno dokumentirati z fotografijami in videoposnetki, kuhanje pa sta nadzirala tudi dve neodvisni priči in notarka. Prav vsaka minuta dogajanja ter vse kar je dodano v kotel je natančno zabeleženo kot to zahtevajo pravila. In če bo rekord uspešen, se bo v knjigo rekordov vpisala tako jed, kakor tudi njene sestavine in način kuhanja.

To pa gotovo ni bilo enostavno, saj je zunanja temperatura bila skoraj 40 stopinj, ob velikanskem kotlu pa še nekajkrat toliko. Kljub temu je ekipa nekaj čez 20 vztrajnih ljudi vzdržala in njihov trud se je poplačal. „Vsi udeleženi smo se zbrali zjutraj ob 8. uri in uredili zadnje podrobnosti. Uradni začetek postavljanja rekorda je bil ob 9,26 uri. Takrat se je začelo snemati, predstavili smo vso ekipo, ki je sodelovala pri postavljanju rekorda, stehtali smo prazen kotel (narejen po naročilu, premer 2,38 m, volumen 3600 litrov, teža 479,5 kg), nato smo ga napolnili s 700 litri vode. Ob 9,56 smo začeli kuriti. Okoli 12. ure je bila voda blizu vrelišča in so kuharji začeli vanjo dajati vse sestavine. Začeli so z mesom, nato s čebulo in česnom, kislo repo, začimbami ipd. Kuharji so sami razrezali in dali v kotel 93,6 kg svinjskega mesa (pleče), 185,7 kg svinjskih reber in 235,7 kg kisle repe. Razrezali so kar 42,1 kg čebule in stisnili 4,47 kg česna. V kotel so dali tudi 20,8 kg prosene kaše, 0,551 kg popra, 0.074 kg lovorjevega lista, 4.990 kg soli, 2,017 kg posušene mešanice začimb in 0.074 kg šetraja. V zabelo je šlo 5,041 kg moke, 4,270 kg masti in 1,273 kg rdeče paprike", nam je natančne podatke posredovala Maša Kramar iz organizacijskega odbora, saj kot pravi je bilo potrebno vsako sestavino stehtati pred vnosom v kotel.

Kuhanje jedi se je zaključilo ob 16,44 uri. Ko se je kuhana jed stehtala in so se vsem udeleženim podelila priznanja, se je celotna jed razdelila med obiskovalce, ki jih je bilo veliko in ker so zvečer nastopili Modrijani je bilo teh iz radovednosti zaradi rekorda in še zaradi nastopa Modrijanov bilo veliko - tako domačih (Velikopolanskih) kot iz drugih vasi. Vsem je bila bujta repa odlična. Zdaj je uradno odbor Guinness World Records v Londonu, vse potrdil, predvsem pa to, da je bil rekord veljavno postavljen. „Tukaj ni vse odvisno samo od kuhanja ampak tudi od izpolnjevanja kriterijev glede vse dokumentacije, katero smo pedantno vodili. Sicer pa, celotna ekipa je bila sestavljena iz 22 ljudi. Kuharski del ekipe je obsegal 6 kuharjev - en profesionalni kuhar, ostali so bili člani ekip, ki so zmagali v zadnjih treh letih na Kuharskem tekmovanju v kuhanju bujte repe na Pomurskem poletnem festivalu. Imeli smo tri priče - notarko Marijo Ternar, medijsko osebnost - Irmo Benko in pa upokojeno profesorico Srednje šole za gostinstvo in turizem v Radencih Zdenko Tompa. Imeli smo tudi strokovno usposobljeno osebo za merjenje - Mirana Kurnjeka. Za gasilsko varnost sta skrbela dva gasilca, administrativni del ekipe je obsegal tri osebe, tehnični del ekipe pa še osem ljudi. Pobudnik postavljanja rekorda je Društvo za šport, turizem, razvoj in kulturo Slovenije (ŠTRK Slovenija)", nam je še razložila Maša Kramar.

„V Društvu za šport, turizem, razvoj in kulturo Slovenije je že nekaj let je tlela ideja, da bi se preizkusili v postavljanju Guinnessovega svetovnega rekorda, tako smo se letos odločili skuhati največjo bujto repo. Z namenom, da receptura in način priprave te tradicionalne jedi ne bosta šla v pozabo in ju bomo tako ne samo zapisali pač pa tudi primerno dokumentirali za prihodnje rodove.

Bujto repo smo za Guinnessov svetovni rekord kuhali na Pomurskem poletnem festivalu v Veliki Polani, 7. avgusta 2013. Skupna teža kuhane jedi je znašala 1089,50 kg. V petek, 30. avgusta 2013, smo iz londonske pisarne Guinness World Records prejeli sporočilo, ki nas je neznansko razveselilo, kar pomeni, da nam je uspelo! Smo namreč uradno novi Guinnessov rekorder v kategoriji »NAJVEČJA BUJTA REPA«! Presrečni smo in ponosni na osvojeni cilj, kakor nas bo tudi veselilo, če se bodo našli zanesenjaki, ki bodo naš rekord skušali podreti. Saj to pomeni, da se bo ideja o širjenju jedi in načinu njene priprave začela uresničevati. Ob prejetju certifikata Guinness World Records bomo pripravili posebni družabni dogodek, kjer bomo predstavili celotno ekipo, ki je sodelovala pri postavljanju Guinnessovega svetovnega rekorda in kjer bomo prisotne seznanili z vsemi ostalimi detajli projekta", je vesela sporočila še ena nepogrešljiva oseba iz Velike Polane Urška Horvat Ritlop.

Poleg vseh, ki so v akciji sodelovali pa si pohvale zasluži tudi domači župan Damijan Jaklin, ki je vseskozi bil poleg, na koncu pa je žarel od sreče in zadovoljstva, da se v njegovi majhni občini odvija tako pomembna zadeva...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Tekmovanja Uspelo jim je priznanje in vpis v Guinnessovo knjigo svetovnih rekordov