Otilija in Anton sta imela 10 otrok in skupno 572 potomcev

Rodbina SlodnjakDandanes, ko imamo vedno manj časa za takšna in drugačna srečanja ter druženja, so še posebej dobrodošla srečanja svojcev in sorodnikov. Zato niti ne preseneča, da je bilo izjemno prijetno, prisrčno, zabavno in celo ganljivo srečanje potomcev družine Otilije in Antona Slodnjak, ki sta bila rojena davnega leta 1880 v Rotmanu, v občini Juršinci v Slovenskih Goricah. Srečanje je ob pomoči drugih prizadevnih članov pripravljalnega odbora, organiziral Jože Slodnjak iz Maribora, ki nam je ob tem povedal: »To je bilo 7. srečanje potomcev naših prednikov Otilije in Antona Slodnjaka.

Na 7. srečanje rodbine Slodnjak je prišlo nad 250 sorodnikov

Abrahamovec je gostil pisano druščino

Žetev MulecNa domačiji Jerice in Srečka Muleca v Radvencih pri Negovi (nekoč Klolerjeva kmetija), je bilo konec minulega tedna nadvse veselo. Tam so se zbrali člani TD Negova-Spodnji Ivanjci, ter pripravili prikaz žetve in mlatitve pšenice po starem običaju. In ker je virt Srečko hkrati praznoval lep življenjski jubilej, srečanje z Abrahamom, je jasno, da je bilo na njivi in »gümli« še bolj razigrano in prijetno. V nadvse veselem razpoloženju, tako kot je bilo to včasih, je potekala: žetev, »delaje« snopov, povezanih s panti, mlatitev z mlatilnico, spravilo zrnja, postavljanje kopice iz slame...

Na negovskem koncu je potekalo veselo srečanje ob žetvi in mlačvi

Slovenci in Avstrijci med Weitersfeldu in Sladkim Vrhom složno skočili v Muro

Mura Veliki skokLetošnjemu Velikemu skoku/Big Jump so se blizu broda na Muri med Trnovim ob Muri (Weitersfeldu) in Sladkim Vrhom pridružili tako Avstrijci kot Slovenci. Tako so se natanko ob 15.00  pridružili tisočim Evropejcem, ki so skočili v vse večje reke in jezera, da bi tako opozorili na njihovo veliko bogastvo. Veliki skok je tokrat že drugič potekal na tem mestu in je signal Evropi, ki nas opominja na potrebo po zaščiti naših voda, hkrati pa opozarja na čiste reke. Obenem pa je bil še en poziv, da mora Mura na tem delu in v celotni Sloveniji teče brez ovir. Koordinator kampanje Rešimo Muro Stojan Habjanič je ob tem povedal: "Tudi danes je tukaj očitno, da reke ne damo. Reka je del življenja, ljudje so se preselili k reki, jo znova vzljubili, tako kot je bilo to nekoč blizu njihovih življenj in tako življenje si predstavljamo tudi v prihodnje tako ob mejni reki kot vzdolž celotne reke v Sloveniji."

Z Velikim skokom so opozorili na pomen reke Mure

Najmlajši Luka z osmimi, najstarejših Ivan s 73 leti!

Harmonikarji KonjiščeKljub veliki vročini, ki je pritiskala je minuli konec tedna znova bilo veselo in razigrano v idiličnem turistično rekreacijskem centru (TRC) Zgornje Konjišče. V organizaciji Turističnega društva Čemaž – Apaške doline je namreč v sencah potekal 11. „Veseli popoldan s harmonikarji", ko so številni, predvsem mladi ljubiteljski harmonikarji raztegnili meh. Tokrat je v Zgornje Konjišče prišlo 11 mladih glasbenikov iz širšega območja skrajnjega severovzhoda Slovenije, iz Štajerske in Pomurja. Med udeleženci kaže omeniti predvsem najmlajšega udeleženca Luko Kaučiča iz bližnjega Podgorja in 73-letnega Ivana Pompergerja iz Sladkega Vrha, njuna razlika v letih pa je znašala kar 65 let. V okviru prireditve, na kateri se je zbralo tudi veliko število obiskovalcev in gostov od blizu in daleč, tudi z druge strani reke Mure, iz sosednje Avstrije, so se mnogi razveselili z bogatimi dobitki na srečelovu, ki so ga med drugim pripravili.

Harmonikarji so enajstič raztegnili meh v Zgornjem Konjišču

MK Lisjak, ki velja za enega bolj dejavnih na tem območju, pripravil 15. srečanje motoristov

Motoristi KonjiščeVišje temperature in sončno vreme so na ceste že od marca in aprila naprej privabile mnogo motoristov, med katerimi so tudi člani Motorističnega kluba Lisjak iz Apaške doline (MK Lisjak), ki po svoji aktivnosti in angažiranosti, zlasti pri prometni varnosti, velja za enega bolj dejavnih motorističnih klubov pri nas. Ena njihovih osrednjih aktivnosti je organizacija tradicionalnega motorističnega srečanja, ki je tudi letos potekalo ob izteku šolskega leta in meseca junija, v Zgornjem Konjišču. Letošnje, že kar 15. srečanje zapovrstjo, je torej tudi letos potekalo na območju občine Apače, natančneje na lokaciji ribiškega doma v Zgornjem Konjišču, a se veseljaki na enoslednih kolesih niso zadovoljili samo s tem, temveč so imeli več aktivnosti.

Motoristi so se srečali v Zgornjem Konjišču

Tjaša pred Anejem in Renejem

Otročki dan MahovciŠportno-turistično društvo Mahovci, ki je nekakšen nosilec družabnega življenja v domači vasi v Apaški dolini, je tudi letos pripravilo tradicionalni otroški dan. Na športnem centru v Mahovcih so za male in nekoliko večje otroke pripravili dve otroški igrali in sicer, gasilka in fusbal na štangi. Prav tako so organizirali dejavnosti za otroke, in sicer tekmo med dvema vodnima balonoma, ki je bila najbolj priljubljena med otroci, ki so prišli iz širšega območja Apaške doline. Na koncu so trije najboljši (1. Tjaša Horvat, 2. Anej Dresler, 3. Rene Leopold) udeleženci dobili priznanje za dosežena mesta in pa majhne praktične nagrade.

Malčki so se zabavali na „otroškem dnevu

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Uspelo jim je priznanje in vpis v Guinnessovo knjigo svetovnih rekordov

 

S kuhanjem bujte repe v največjem kotlu so se Prekmurci iz Velike Polane zapisali v Guinnessovo knjigo rekordov

Guinnessov rekordVsi se trudimo, da bi v življenju nekaj dosegli, ustvarili, se dokazali... Da bi osvojili medalje, pokale ali celo postavili nov svetovni rekord. Vse to so želje in cilji vsakega posameznika, ne glede na področje, kjer dela ali s čimer se ukvarja. Prav zaradi tega je nastala knjiga rekordov, katere idejni oče je leta 1951 bil Britanec Hugh Beaver, takratni direktor pivovarne Guinness. Prva Guinnessova knjiga rekordov je izšla 27. avgusta 1955 in je takoj postala uspešnica. Sedaj vsako leto knjiga izide v več kot 100 državah in v več kot 25 jezikih.

Letno prodajo več kot tri milijone izvodov, podatki iz leta 2010 pa pričajo o tem, da jo je do takrat kupilo kar 124 milijonov Zemljanov. In tisti, ki bodo to uspešnico kupili prihodnje leto bodo med drugim prebrali, da so se v Guinnessovo knjigo rekordov vpisali tudi Prekmurci iz Velike Polane, kateri so v okviru letošnjega Pomurskega poletnega festivala, ki poteka v  rojstni vasi pisatelja Miška Kranjca, v velikanskem kotlu (volumen 3.600 litrov) skuhali rekordno količino znamenite prekmurske jedi bujte repe.

...več kot 3.300 obiskovalcev se je brezplačno gostilo z odlično prekmursko jedjo iz skoraj 300 kg mesa, 235 kg repe, 50 kg čebule in česna, 20 kg prosene kaše, 5 kg soli...

„ Bujta repa je del naše tradicije in dediščine, zato je prav, da je tudi del naše prihodnosti. Z zapisi, fotografijami in posnetki želimo dokumentirati to, kar smo podedovali od zanamcev, da ne izgine v pozabo in da jo bodo lahko okušali tudi prihodnji rodovi. Zato smo se odločili, da letos  bujto repo vpišemo v Guinnessovo knjigo rekordov. Z vpisom bujte repe v Guinnessovo knjigo rekordov želimo uresničiti željo, da bujta repa, njena tradicija in receptura ne ostaneta ohranjeni samo v našem okolju, pač pa postaneta del slovenske kulinarike in svetovne dediščine. Obenem pa izziv mnogim, ki bodo skušali naš rekord podreti ter s tem posredno širiti bujto repo tudi v druga okolja in kulture. Bujto repo smo kuhali na odprtem ognjišču v največjem kotlu. Skupna količina skuhane jedi pa je znašala natanko 1.089,50 kg jedi, čeprav je skupna teža, skupaj s kotlom znašala kar 1.569,00 kilogramov", so po uspešnem delu, ki je po temeljitih daljših pripravah, trajalo dobrih šest ur, razlagali člani ŠTRK Slovenija, z domačim županom Damijanom Jaklinom, na čelu. Skuhano bujto repo so sicer brezplačno razdelili več kot 3000 obiskovalcem Pomurskega poletnega festivala, katere so po kuhanju razvajali in navduševali Modrijani.

In sedaj, slab mesec po dogodku, so organizatorji sporočili, da je iz Londona prišla vesela novica, da trud ni bil zaman, in rekord je bil priznan. Tako so po novem praktično vsi prebivalci Velike Polane del novega Guinnessovega svetovnega rekorda. Organizatorji so vso potrebno dokumentacijo dogajanja namreč poslali na sedež Guinnessove knjige rekordov v London, od koder so jim tako sporočili, da je rekord tudi uradno priznan. Vse dogajanje je bilo potrebno natančno dokumentirati z fotografijami in videoposnetki, kuhanje pa sta nadzirala tudi dve neodvisni priči in notarka. Prav vsaka minuta dogajanja ter vse kar je dodano v kotel je natančno zabeleženo kot to zahtevajo pravila. In če bo rekord uspešen, se bo v knjigo rekordov vpisala tako jed, kakor tudi njene sestavine in način kuhanja.

To pa gotovo ni bilo enostavno, saj je zunanja temperatura bila skoraj 40 stopinj, ob velikanskem kotlu pa še nekajkrat toliko. Kljub temu je ekipa nekaj čez 20 vztrajnih ljudi vzdržala in njihov trud se je poplačal. „Vsi udeleženi smo se zbrali zjutraj ob 8. uri in uredili zadnje podrobnosti. Uradni začetek postavljanja rekorda je bil ob 9,26 uri. Takrat se je začelo snemati, predstavili smo vso ekipo, ki je sodelovala pri postavljanju rekorda, stehtali smo prazen kotel (narejen po naročilu, premer 2,38 m, volumen 3600 litrov, teža 479,5 kg), nato smo ga napolnili s 700 litri vode. Ob 9,56 smo začeli kuriti. Okoli 12. ure je bila voda blizu vrelišča in so kuharji začeli vanjo dajati vse sestavine. Začeli so z mesom, nato s čebulo in česnom, kislo repo, začimbami ipd. Kuharji so sami razrezali in dali v kotel 93,6 kg svinjskega mesa (pleče), 185,7 kg svinjskih reber in 235,7 kg kisle repe. Razrezali so kar 42,1 kg čebule in stisnili 4,47 kg česna. V kotel so dali tudi 20,8 kg prosene kaše, 0,551 kg popra, 0.074 kg lovorjevega lista, 4.990 kg soli, 2,017 kg posušene mešanice začimb in 0.074 kg šetraja. V zabelo je šlo 5,041 kg moke, 4,270 kg masti in 1,273 kg rdeče paprike", nam je natančne podatke posredovala Maša Kramar iz organizacijskega odbora, saj kot pravi je bilo potrebno vsako sestavino stehtati pred vnosom v kotel.

Kuhanje jedi se je zaključilo ob 16,44 uri. Ko se je kuhana jed stehtala in so se vsem udeleženim podelila priznanja, se je celotna jed razdelila med obiskovalce, ki jih je bilo veliko in ker so zvečer nastopili Modrijani je bilo teh iz radovednosti zaradi rekorda in še zaradi nastopa Modrijanov bilo veliko - tako domačih (Velikopolanskih) kot iz drugih vasi. Vsem je bila bujta repa odlična. Zdaj je uradno odbor Guinness World Records v Londonu, vse potrdil, predvsem pa to, da je bil rekord veljavno postavljen. „Tukaj ni vse odvisno samo od kuhanja ampak tudi od izpolnjevanja kriterijev glede vse dokumentacije, katero smo pedantno vodili. Sicer pa, celotna ekipa je bila sestavljena iz 22 ljudi. Kuharski del ekipe je obsegal 6 kuharjev - en profesionalni kuhar, ostali so bili člani ekip, ki so zmagali v zadnjih treh letih na Kuharskem tekmovanju v kuhanju bujte repe na Pomurskem poletnem festivalu. Imeli smo tri priče - notarko Marijo Ternar, medijsko osebnost - Irmo Benko in pa upokojeno profesorico Srednje šole za gostinstvo in turizem v Radencih Zdenko Tompa. Imeli smo tudi strokovno usposobljeno osebo za merjenje - Mirana Kurnjeka. Za gasilsko varnost sta skrbela dva gasilca, administrativni del ekipe je obsegal tri osebe, tehnični del ekipe pa še osem ljudi. Pobudnik postavljanja rekorda je Društvo za šport, turizem, razvoj in kulturo Slovenije (ŠTRK Slovenija)", nam je še razložila Maša Kramar.

„V Društvu za šport, turizem, razvoj in kulturo Slovenije je že nekaj let je tlela ideja, da bi se preizkusili v postavljanju Guinnessovega svetovnega rekorda, tako smo se letos odločili skuhati največjo bujto repo. Z namenom, da receptura in način priprave te tradicionalne jedi ne bosta šla v pozabo in ju bomo tako ne samo zapisali pač pa tudi primerno dokumentirali za prihodnje rodove.

Bujto repo smo za Guinnessov svetovni rekord kuhali na Pomurskem poletnem festivalu v Veliki Polani, 7. avgusta 2013. Skupna teža kuhane jedi je znašala 1089,50 kg. V petek, 30. avgusta 2013, smo iz londonske pisarne Guinness World Records prejeli sporočilo, ki nas je neznansko razveselilo, kar pomeni, da nam je uspelo! Smo namreč uradno novi Guinnessov rekorder v kategoriji »NAJVEČJA BUJTA REPA«! Presrečni smo in ponosni na osvojeni cilj, kakor nas bo tudi veselilo, če se bodo našli zanesenjaki, ki bodo naš rekord skušali podreti. Saj to pomeni, da se bo ideja o širjenju jedi in načinu njene priprave začela uresničevati. Ob prejetju certifikata Guinness World Records bomo pripravili posebni družabni dogodek, kjer bomo predstavili celotno ekipo, ki je sodelovala pri postavljanju Guinnessovega svetovnega rekorda in kjer bomo prisotne seznanili z vsemi ostalimi detajli projekta", je vesela sporočila še ena nepogrešljiva oseba iz Velike Polane Urška Horvat Ritlop.

Poleg vseh, ki so v akciji sodelovali pa si pohvale zasluži tudi domači župan Damijan Jaklin, ki je vseskozi bil poleg, na koncu pa je žarel od sreče in zadovoljstva, da se v njegovi majhni občini odvija tako pomembna zadeva...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Tekmovanja Uspelo jim je priznanje in vpis v Guinnessovo knjigo svetovnih rekordov