Pomembno je tudi nedeljsko dopoldansko druženje

Bolšji sejem OrehovciOb gasilskem domu PGD Orehovci, tik ob regionalni cesti Gornja Radgona – Ptuj, že vrsto let deluje bolšji sejem, ki se ne glede na letni časi, odvija vsako prvo nedeljo v mesecu. Na sejmu svoje predmete, ne nove, pač pa stare, prodajajo tisti, ki jih niso odvrgli v smeti in se zavedajo, da bi jih lahko kdo še uporabil. Sejem je zanimiv tudi za zbiratelje starin, saj so mnogi predmeti stari, nekateri tudi več kot sto let. Kot so nam povedali organizatorji iz PGD Orehovci, je sejem namenjen tudi nedeljskemu dopoldanskemu druženju, ki ga je v zadnjem času, ko imamo vsi preveč obveznosti, vse manj. Za nekatere domačine in tudi sosede iz vasi v okolici in celo iz Gornje Radgone in Radencev, je prva nedelja v mesecu, ravno zaradi orehovskega sejma, postala pravi praznik.

Bolšji sejem v Orehovcih še deluje

Zlati medalji tudi v Kranj in Ljubljano

Antonovanje 2019V Jeruzalemsko – Ormoških vinorodnih goricah, natančneje na Kogu, vasici v ormoški občini ob hrvaški meji, so tudi letos ob godu sv. Antona puščavnika pripravili številne prireditve, ki so jih poimenovali „Antonovanje 2019". In čeprav se je v dobrem tednu (Antonov koncert MePZ Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica; Kulinarični večer na Turistični kmetiji Hlebec; Prireditev „Čurke in vino 2019"; Antonovo kegljanje z lokalno ponudbo na stojnicah; pogovor na temo "Priložnosti podeželja in lokalnih ponudnikov"; Čurkarijada s kulinaričnim razvajanjem - Odprta kuhinja, pokušina čurk in vina, stojnice lokalnih ponudnikov, pester program, prihod slovenskega vinskega kraljestva, 11. razstava na temo reje prašičev...; Romanje k Sv. Antonu Puščavniku; sv. maša za žive in pokojne prašičerejce ter zdravje pri živini;10. srečanje vozil Steyr kluba Kog in starodobnikov, srečanje domačih ansamblov in folklornih skupin, lokalna ponudba na stojnicah...), je bilo v ospredju ocenjevanje čurk s strokovno komisijo in komisijo potrošnikov. Čeprav je vse dogajanje bilo zelo zanimivo posebej kaže omeniti tudi kulinarični dogodek na Turistični kmetiji Hlebec, kjer so obiskovalce počastili s šesthodnim menijem, v katerem so kraljevale kašnate klobase oz. čurke, kot jim pravijo domačini. Tradicionalni lokalni kuhinji so – kot to vedo pri Hlebcu – vnesli pridih sodobnosti.

„Antonovanje 2019

Pripravili so prvo izmenjevalnico otroških oblačil in igrač, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

Izmenjevalnica oblačil in igračPo decembrski izjemno uspešni „izmenjevalnici" oblačil in obutve za otroke in odrasle, je v sodelovanju radgonske Iniciative Rastišče, skupaj s soboško igralnico Mali ČuDo, ter Mensano, pripravila še „Izmenjevalnico otroških oblačil in igrač" in vsega ostalega. Z željo, da bi nekoliko omilili zapravljanje in razsipništvo, so v igralnico Mali ČuDo v prostorih Mensane v Murski Soboti aktivisti omenjenih organizacij pritegnili kakšno stotnijo otrok in njihovih mamic, očkov, dedkov in babic, ki so prinašali svoje reči, domov pa odnašali „nova" oblačila, obutev, igrače... Glede na to, da je šlo za prvo tovrstno izmenjevalnico, sta glavni organizatorici dogodka, Nika Škof (Rastišče) in Barbara Muhič (Mali ČuDo), zadovoljni z obiskom in tudi izmenjavo. Povesta tudi, da je izmenjevalnica otroških oblačil, igrač in vseh ostalih otroških potrebščin omogočala trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe in igralnega parka otrok, ki je povrhu še zastonj.

Zamenjali so igrače, oblačila in obutev

Pred pol stoletja sta začela iz nič, a z veliko ljubezni

Zlata poroka DruzovičEnako, kot pred 50 leti, ko sta si pred matičarjem in pred oltarjem izrekla zvestobo Zofija in Karel Druzovič iz Gočove pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah, sta tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Takrat sta k civilni poroki odšla v Lenart, cerkveni pa v cerkev Sv. Trojice, kjer sta sedaj potekala oba obreda. Civilni obred zlate poroke je tokrat, ob matičarki Dragici Kramberger, prvič v vlogi župana opravil David Klobasa. Dragica je na drobno opisala življenje in delo zlatega para, župan pa jima je namenil nekaj prijaznih besed, ter jima izročil zlatoporočno spominsko listino, ter darilo občine.

Zlato poroko sta obhajala Zofija in Karel Druzovič iz Slovenskih goric

Po šestih desetletjih spet pred istim oltarjem

Biserna poroka SteyerV teh zimskih dneh, ko je največ praznikov in praznovanj, sta 60-letnico poroke, torej biserno poroko obeležila Marija in Ivan Steyer iz Črncev v Apaški dolini. Enako kot pred šestimi desetletji, sta se zakonca, tudi tokrat, skupaj s svojimi domačimi, sosedi in prijatelji, k bisernoporočnemu obredu podala v farno cerkev v Apačah. Pred cerkvijo ju je z igranjem pozdravila Pihalna godba Apače, pri kateri je nekoč igral tudi njun pokojni sin Ivan. Ko so njuni svatje v cerkvi postavili špalir, ju je župnik Janez Ferencek povabil v cerkev, k zahvalni maši in bisernoporočnemu obredu, ki je potekal med darovano sv. mašo.

Pred 60 leti sta se poročila Marija in Ivan Steyer iz Črncev

Najstarejši pomurski policist je pred sedmimi desetletji prišel iz Krškega

Policisti pri ŽabkarjuKo smo zemljani v ponedeljek, 31. decembra 2018 praznovali prihod novega leta 2019, je Jože Žabkar iz Moščancev v občini Puconci, imel dvojni razlog za praznovanje. Najstarejši živeči pomurski policist je namreč prav na silvestrovo praznoval tudi visok osebni jubilej - 98. rojstni dan. Dober teden po jubileju, ko smo mu mnogi voščili in zaželeli še veliko zdravih in zadovoljnih let, so Žabkarja, na njegovem domu obiskali in mu čestitali direktor Policijske uprave Murska Sobota, Damir Ivančić, skupaj s članoma kluba policijskih upokojencev Maksa Perca, Marjanom Horvatom (predsednik) in Romanom Verganom, ki je dolga leta bil Žabkarjev sodelavec, zraven pa je bila tudi tiskovna predstavnica PU Murska Sobota, Suzana Rauš.

Jože Žabkar je obeležil 98. rojstni dan

Nad 150 pohodnikov se je štirinajstič iz Gornje Radgone odpravilo do Rodmošcev

Trstenjakov pohodV spomin na svojega velikega soseda, velikega Prleka, Slovenca, na profesorja, teologa, psihologa, akademika in častnega občana Gornje Radgone, dr. Antona Trstenjaka, človeka svetovnega slovesa, ki je vse svoje življenje posvečal človeku, iskanju poti do njega, bitju prihodnosti, sta Planinsko društvo Gornja Radgona in Turistično društvo Majolka, že štirinajstič organizirali spominski pohod do rojstne akademikove hiše. V lepem in sončnem zimskem vremenu se je nad 150 pohodnikov iz cele Slovenije, odpravilo iz Aleje velikih v Gornji Radgoni, kjer je tudi Trstenjakovo spominsko obeležje, in vse jih je pot vodila po vinorodnih hribčkih do hiše, kjer je pred 113 leti (8.1.1906), akademik Trstenjak bil rojen. Tudi tokratni pohod, dolg 15 km, posvečen 113-letnici rojstva prleškega velikana, je poleg planincev iz domače regije pritegnil tudi ljubitelje narave iz širšega območja Slovenije.

Sprehodili so se v spomin na akademika Trstenjaka

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Uspelo jim je priznanje in vpis v Guinnessovo knjigo svetovnih rekordov

 

S kuhanjem bujte repe v največjem kotlu so se Prekmurci iz Velike Polane zapisali v Guinnessovo knjigo rekordov

Guinnessov rekordVsi se trudimo, da bi v življenju nekaj dosegli, ustvarili, se dokazali... Da bi osvojili medalje, pokale ali celo postavili nov svetovni rekord. Vse to so želje in cilji vsakega posameznika, ne glede na področje, kjer dela ali s čimer se ukvarja. Prav zaradi tega je nastala knjiga rekordov, katere idejni oče je leta 1951 bil Britanec Hugh Beaver, takratni direktor pivovarne Guinness. Prva Guinnessova knjiga rekordov je izšla 27. avgusta 1955 in je takoj postala uspešnica. Sedaj vsako leto knjiga izide v več kot 100 državah in v več kot 25 jezikih.

Letno prodajo več kot tri milijone izvodov, podatki iz leta 2010 pa pričajo o tem, da jo je do takrat kupilo kar 124 milijonov Zemljanov. In tisti, ki bodo to uspešnico kupili prihodnje leto bodo med drugim prebrali, da so se v Guinnessovo knjigo rekordov vpisali tudi Prekmurci iz Velike Polane, kateri so v okviru letošnjega Pomurskega poletnega festivala, ki poteka v  rojstni vasi pisatelja Miška Kranjca, v velikanskem kotlu (volumen 3.600 litrov) skuhali rekordno količino znamenite prekmurske jedi bujte repe.

...več kot 3.300 obiskovalcev se je brezplačno gostilo z odlično prekmursko jedjo iz skoraj 300 kg mesa, 235 kg repe, 50 kg čebule in česna, 20 kg prosene kaše, 5 kg soli...

„ Bujta repa je del naše tradicije in dediščine, zato je prav, da je tudi del naše prihodnosti. Z zapisi, fotografijami in posnetki želimo dokumentirati to, kar smo podedovali od zanamcev, da ne izgine v pozabo in da jo bodo lahko okušali tudi prihodnji rodovi. Zato smo se odločili, da letos  bujto repo vpišemo v Guinnessovo knjigo rekordov. Z vpisom bujte repe v Guinnessovo knjigo rekordov želimo uresničiti željo, da bujta repa, njena tradicija in receptura ne ostaneta ohranjeni samo v našem okolju, pač pa postaneta del slovenske kulinarike in svetovne dediščine. Obenem pa izziv mnogim, ki bodo skušali naš rekord podreti ter s tem posredno širiti bujto repo tudi v druga okolja in kulture. Bujto repo smo kuhali na odprtem ognjišču v največjem kotlu. Skupna količina skuhane jedi pa je znašala natanko 1.089,50 kg jedi, čeprav je skupna teža, skupaj s kotlom znašala kar 1.569,00 kilogramov", so po uspešnem delu, ki je po temeljitih daljših pripravah, trajalo dobrih šest ur, razlagali člani ŠTRK Slovenija, z domačim županom Damijanom Jaklinom, na čelu. Skuhano bujto repo so sicer brezplačno razdelili več kot 3000 obiskovalcem Pomurskega poletnega festivala, katere so po kuhanju razvajali in navduševali Modrijani.

In sedaj, slab mesec po dogodku, so organizatorji sporočili, da je iz Londona prišla vesela novica, da trud ni bil zaman, in rekord je bil priznan. Tako so po novem praktično vsi prebivalci Velike Polane del novega Guinnessovega svetovnega rekorda. Organizatorji so vso potrebno dokumentacijo dogajanja namreč poslali na sedež Guinnessove knjige rekordov v London, od koder so jim tako sporočili, da je rekord tudi uradno priznan. Vse dogajanje je bilo potrebno natančno dokumentirati z fotografijami in videoposnetki, kuhanje pa sta nadzirala tudi dve neodvisni priči in notarka. Prav vsaka minuta dogajanja ter vse kar je dodano v kotel je natančno zabeleženo kot to zahtevajo pravila. In če bo rekord uspešen, se bo v knjigo rekordov vpisala tako jed, kakor tudi njene sestavine in način kuhanja.

To pa gotovo ni bilo enostavno, saj je zunanja temperatura bila skoraj 40 stopinj, ob velikanskem kotlu pa še nekajkrat toliko. Kljub temu je ekipa nekaj čez 20 vztrajnih ljudi vzdržala in njihov trud se je poplačal. „Vsi udeleženi smo se zbrali zjutraj ob 8. uri in uredili zadnje podrobnosti. Uradni začetek postavljanja rekorda je bil ob 9,26 uri. Takrat se je začelo snemati, predstavili smo vso ekipo, ki je sodelovala pri postavljanju rekorda, stehtali smo prazen kotel (narejen po naročilu, premer 2,38 m, volumen 3600 litrov, teža 479,5 kg), nato smo ga napolnili s 700 litri vode. Ob 9,56 smo začeli kuriti. Okoli 12. ure je bila voda blizu vrelišča in so kuharji začeli vanjo dajati vse sestavine. Začeli so z mesom, nato s čebulo in česnom, kislo repo, začimbami ipd. Kuharji so sami razrezali in dali v kotel 93,6 kg svinjskega mesa (pleče), 185,7 kg svinjskih reber in 235,7 kg kisle repe. Razrezali so kar 42,1 kg čebule in stisnili 4,47 kg česna. V kotel so dali tudi 20,8 kg prosene kaše, 0,551 kg popra, 0.074 kg lovorjevega lista, 4.990 kg soli, 2,017 kg posušene mešanice začimb in 0.074 kg šetraja. V zabelo je šlo 5,041 kg moke, 4,270 kg masti in 1,273 kg rdeče paprike", nam je natančne podatke posredovala Maša Kramar iz organizacijskega odbora, saj kot pravi je bilo potrebno vsako sestavino stehtati pred vnosom v kotel.

Kuhanje jedi se je zaključilo ob 16,44 uri. Ko se je kuhana jed stehtala in so se vsem udeleženim podelila priznanja, se je celotna jed razdelila med obiskovalce, ki jih je bilo veliko in ker so zvečer nastopili Modrijani je bilo teh iz radovednosti zaradi rekorda in še zaradi nastopa Modrijanov bilo veliko - tako domačih (Velikopolanskih) kot iz drugih vasi. Vsem je bila bujta repa odlična. Zdaj je uradno odbor Guinness World Records v Londonu, vse potrdil, predvsem pa to, da je bil rekord veljavno postavljen. „Tukaj ni vse odvisno samo od kuhanja ampak tudi od izpolnjevanja kriterijev glede vse dokumentacije, katero smo pedantno vodili. Sicer pa, celotna ekipa je bila sestavljena iz 22 ljudi. Kuharski del ekipe je obsegal 6 kuharjev - en profesionalni kuhar, ostali so bili člani ekip, ki so zmagali v zadnjih treh letih na Kuharskem tekmovanju v kuhanju bujte repe na Pomurskem poletnem festivalu. Imeli smo tri priče - notarko Marijo Ternar, medijsko osebnost - Irmo Benko in pa upokojeno profesorico Srednje šole za gostinstvo in turizem v Radencih Zdenko Tompa. Imeli smo tudi strokovno usposobljeno osebo za merjenje - Mirana Kurnjeka. Za gasilsko varnost sta skrbela dva gasilca, administrativni del ekipe je obsegal tri osebe, tehnični del ekipe pa še osem ljudi. Pobudnik postavljanja rekorda je Društvo za šport, turizem, razvoj in kulturo Slovenije (ŠTRK Slovenija)", nam je še razložila Maša Kramar.

„V Društvu za šport, turizem, razvoj in kulturo Slovenije je že nekaj let je tlela ideja, da bi se preizkusili v postavljanju Guinnessovega svetovnega rekorda, tako smo se letos odločili skuhati največjo bujto repo. Z namenom, da receptura in način priprave te tradicionalne jedi ne bosta šla v pozabo in ju bomo tako ne samo zapisali pač pa tudi primerno dokumentirali za prihodnje rodove.

Bujto repo smo za Guinnessov svetovni rekord kuhali na Pomurskem poletnem festivalu v Veliki Polani, 7. avgusta 2013. Skupna teža kuhane jedi je znašala 1089,50 kg. V petek, 30. avgusta 2013, smo iz londonske pisarne Guinness World Records prejeli sporočilo, ki nas je neznansko razveselilo, kar pomeni, da nam je uspelo! Smo namreč uradno novi Guinnessov rekorder v kategoriji »NAJVEČJA BUJTA REPA«! Presrečni smo in ponosni na osvojeni cilj, kakor nas bo tudi veselilo, če se bodo našli zanesenjaki, ki bodo naš rekord skušali podreti. Saj to pomeni, da se bo ideja o širjenju jedi in načinu njene priprave začela uresničevati. Ob prejetju certifikata Guinness World Records bomo pripravili posebni družabni dogodek, kjer bomo predstavili celotno ekipo, ki je sodelovala pri postavljanju Guinnessovega svetovnega rekorda in kjer bomo prisotne seznanili z vsemi ostalimi detajli projekta", je vesela sporočila še ena nepogrešljiva oseba iz Velike Polane Urška Horvat Ritlop.

Poleg vseh, ki so v akciji sodelovali pa si pohvale zasluži tudi domači župan Damijan Jaklin, ki je vseskozi bil poleg, na koncu pa je žarel od sreče in zadovoljstva, da se v njegovi majhni občini odvija tako pomembna zadeva...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Tekmovanja Uspelo jim je priznanje in vpis v Guinnessovo knjigo svetovnih rekordov