Rodila se je pred 80., poročila pa pred 60. leti

Diamantna poroka LončaričZa Marico Lončarič iz Lokavcev pri Negovi je 23. januar gotovo najbolj srečen datum v življenju. Kako tudi ne, ko pa se je natančno tega dne pred osmimi desetletji rodila, pred šestimi pa tudi poročila. Torej je letos, prav na dan, ko so se po kar nekaj meglenih in turobnih dneh, nad negovskim delom Slovenskih Goric, pojavili prijetni sončni žarki, imela pravi vzrok za dvojno praznovanje. Pravzaprav je s svojim življenjskim sopotnikom, možem Slavkom, brez posebnega pompa in razkošja, v domači hiši, kjer ima sedež tudi na daleč znano podjetje Montaža Lončarič, predvsem prejemala darila in čestitke, oba za visok skupni življenjski jubilej, ona sama pa še za okrogel osebni jubilej. Odločila sta se namreč, da bosta svoj jubilej obeležila v družbi svojih najdražjih, treh otrok, štirih vnukov in pravnukinje, ter še nekaj drugih svojcev, sorodnikov in prijateljev. Ob ganljivih čestitkah se je slavljencema tu in tam orosilo oko...

Marica in Slavko Lončarič obeležila diamantno poroko in njenih osemdeset

Dedek Mraz obiskal tudi otroke v Lutvercih

Dedek Mraz LutverciV našem gasilskem domu je bilo konec decembra spet veselo. Naše otroke je obiskal dedek Mraz. Že sedmo leto zapored se v našem društvu trudimo, da organiziramo prihod dedka Mraza. Tudi letos sta celotno organizacijo in priprave za ta projekt prevzeli naši članici društva, ki sta tudi v komisiji za mladino v društvu Zdenka Šuman in Tina Rojc. Seveda so na pomoč priskočile še ostale pridne roke: Sanja H. je pomagala pri pripravi kulturnega programa, Monika Š. in Sara R. pri pakiranju daril, fotografiranje Monika, aranžerka Blanka pri izdelavi scene, pa še vsi ostali, ki so pomagali pri pripravi prostora, ipd.

Dedek Mraz v Lutvercih

Verniki so se zahvalili svojemu župniku (in nekdanjemu nogometnemu sodniku) Janezu Ferencku iz Apač, ob njegovem življenjskem jubileju

Janez FerencekDa priljubljeni apaški župnik Janez Ferencek letos praznuje okrogel življenjski jubilej, 60. letnico življenja, smo izvedeli po naključju. Na dan, ko se je pred 60 leti rodil so župnijski dvorani domače cerkve, ki se nahaja ob župnišču in služi v zimskem času kot bogoslužni prostor, je namreč daroval večerno sv. Mašo. Slednjo je s petjem, ob spremljavi organistke Aleksandre Papež na elektronskih orglah, popestril Župnijski pevski zbor, ki je po končani maši svojemu priljubljenemu župniku zapel: »Vse najboljše, dragi župnik Janez...«, v slovenščini in tradicionalno iste verze tudi v angleščini. V tem času so moški že začeli pripravljati mize in klopi, kjer so skupaj s slavljencem ob obloženi mizi z dobrotami, ki so jih pripravile pevke, s slavljencem nazdravili.

»Vse najboljše, dragi župnik Janez...«

Marija in Štefan Čeh sta tik po novem letu obeležila zlati pir

Zlata poroka ČehKomaj so utihnila božična in novoletna praznovanja, že sta zakonca Marija in Štefan Čeh z Bišečkega Vrha v Slovenskih goricah praznovala nov pomemben dogodek. Že prvo soboto v letu 2020 sta namreč, v krogu najbližjih in prijateljev, v gostišču Štajerska hiša kulinarike v Gočovi, obhajala visok skupni življenjski jubilej – zlato poroko. Vse skupaj se je začela z obiskom cerkve Sv. Bolfenka v Trnovski vasi, kjer je župnik Franc Mlakar, pri darovani sv. maši, opravil cerkveni obred. Od tod so se številni svatje z zlatoporočencema odpravili v Gočovski dvorec, kjer je potekal civilni zlatoporočni obred, s katerim sta potrdila svojo 50 - letno zakonsko zvestobo.

Najprej v cerkev, nato v dvorec

Zofija in Anton Žavrlan iz Slovenskih goric sta obhajala zlato poroko

Zlata poroka ŽavrlanBrez velikega pompa, v družbi svojih najdražjih, sta tik pred iztekom leta 2019, zlato poroko obhajala Zofija in Anton Žavrlan z Zgornje Ščavnice v Slovenskih goricah. Prijetno praznovanje, ki je potekalo na njunem domu, je s svojim obiskom počastil tudi župan občine Sveta Ana, Silvo Slaček, ki jima je v imenu občine čestital in izročil spominsko darilo, umetniško sliko vinograda, na kateri se v ozadju vidi cerkev sv. Ane. Ob klepetu s slavljencema smo izvedeli marsikaj iz njunega zanimivega in pestrega skupnega življenja.

Župan jima je čestital kar na njunem domu

Delegacija OZ RKS je na Orehovskem Vrhu obiskala 90-letnico Veroniko Fajfar, ki se je razveselila obiska in čestitk

Veronika Fajfar jubilejPred dnevi je Veronika Fajfar, ki živi v Orehovskem Vrhu, dober streljaj iz Gornje Radgone, praznovala 90. rojstni dan in jo je z obiskom razveselila delegacija Rdečega križa. Na obisk je s poverjenicama Ido Šemrl in Marijo Vrbančič, prišel predsednik Krajevnega odbora RK Črešnjevci – Zbigovci, Janko Auguštin. Ob čestitkah in izročitvi daril, je bila opazna radost slavljenke, ki je izrazila veselje in zadovoljstvo, da so z obiskom počastili njen visoki življenjski jubilej.

Deset vnukov, 13 pravnukov in dva prapravnuka...

Priljubljena Prekmurca iz Apaške doline

Biserna poroka NovakKer sta se Amalija in Franc Novak iz Apač poročila 30. decembra 1959, sta tudi šestdeset let pozneje, biserno poroko obhajala tik pred iztekom leta. Prvič je poroka potekala v Murski Soboti, civilna na tedanjem matičnem uradu, cerkvena pa v cerkvi Sv. Nikolaja. In ker je bila Amalija učiteljica sta se cerkveno poročila ponoči v tajnosti. Tokrat sta svojo biserno poroko praznovala v krogu svoje družine in prijateljev v apaški cerkvi, sveto mašo pa je daroval župnik Janez Ferencek. Ob cerkvenem poročnem obredu jima je župnik Janez Ferencek namenil veliko lepih besed zahvale in jima izročil darilo.

Biserno poroko sta obhajala Amalija in Franc Novak iz Apač

Darila blagoslovil negovski župnik Marjan Rola

Božiček pri ŠenekarjuV Gostilni Šenekar, v Spodnjih Ivanjcih pri Negovi, je tik pred božičem, potekala tradicionalna prireditev, kjer je Božiček obdaril 60 otrok iz KS Spodnji Ivanjci, starih do 6 let. Že 27. tovrstno prireditev z obdarovanjem je tudi letos pripravilo Kulturno športno društvo (KŠD) Spodnji Ivanjci, s pomočjo sredstev Krajevne skupnosti Spodnji Ivanjci in dobrotnikov. Ob tej priliki so otroci iz KS Spodnji Ivanjci, pod vodstvom Simone Danko in Martine Vesenjak, pripravili kulturni program z božično vsebino.

Božiček obdaril 60 otrok

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Prekmurci z najboljšo prleško gibanico!

 

Minuli konec tedna je v Križevcih pri Ljutomeru minil v znamenju prleške gibanice, kjer je v tekmovalnem delu slavil soboški Mlinopek, pred domačimi kofetaricami in Zdraviliščem Radenci

Prleška gibanicaLetošnje praznovanje občine Križevci je konec tedna še posebej obogatila tradicionalna prireditev „Prleška gibanica 2015", ki sta jo tudi tokrat pripravilo Kulturno in izobraževalno društvo Kelih ter občina Križevci. Poleg strokovnega dela dogodka, ki ga je zaznamoval simpozij o prleški gibanici, ter ocenjevanju samih gibanic, ter vin ki se priležejo omenjeni domači sladici, in fotografij nastalih ob lanskem tovrstnem dogodku, so pripravili tudi pester kulturno - zabavni program, v katerem so nastopili: Otroška folklorna skupina KUD Janez Čuk Vučja vas, pevci Pšeničnega klasa TKD Babinci, Otroški pevski zbor DO – RE – MI OŠ Križevci, Rihard Zadravec in Erik Gruden na harmoniki, humorist Marko Kočar..., pripravili so tudi nogometni turnir „Prleška gibanica 2015", večerna zabava v lepem vremenu, ki je spremljalo celotni dogodek, se je nadaljevala z ansamblom Skok. Med stojnicami je potekal „izlet po Prlekiji", kjer so obiskovalci na enem mestu lahko okusili kulinarične dobrote, spominke, domače izdelke in vrhunska vina Prlekije ter si vso popoldne ogledali tekmovalne gibanice. In Tjaša Kos, nekdanja Slovenska vinska kraljica, je s svojimi soorganizatorji, upravičeno žarela od sreče, saj so pričarali enkraten dogodek, ki bo v bodoče spet prvi vikend septembra.

Pred večerno razglasitvijo rezultatov slednjih in drugih tekmovalnih zadev, sta prisotno obiskovalce goste, ki jih ni manjkalo, nagovorila župan občine Križevci mag. Branko Belec in vinska kraljica Slovenije Sandra Vučko. Slednja je razglasila zmagovalno vino, ki se najbolj poda h prleški gibanici. Letošnje zmagovalno vino je bilo tisto z imenom Veronika, Vinogradništva družine Kos s Pavlovskega Vrha. V kategoriji najboljša fotografija je slavila Sara Vinkovič s fotografijo Dobro jutro Prlekija. Za naziv najboljša prleška gibanica se je letos potegovalo 15 gibanic. Strokovna komisija je imela kar težavno delo, saj so bile praktično vse gibanice odlične. Na kraju je slavila Prleška gibanica, ki jo je pripravila ekipa z drugega brega reke Mure, iz Prekmurja, in sicer je 1. mesto pripadlo ekipi Mlinopeka, s slaščičarkami pod vodstvom Tatjane Koščak. Na 2. mesto se je uvrstila ekipa Kofetaric iz Križevcev (Majda Vrbnjak, Nada Tučič, Vera Slavič, Lidija Koroša), na 3. mesto pa Zdravilišče Radenci (Zoran Vukan). Vse ostale ekipe so si razdelile 4. mesto in s tem pohvale za sodelovanje.
Prleška gibanica se je sicer ohranjala skozi mnogo rodov, a se je s časom iz glavne jedi spremenila v sladico. Kot tradicionalna lokalna jed si prleška gibanica zasluži svoj praznik ter večjo prepoznavnost tako v lokalni skupnosti kot tudi širše. Toda, ali je prleška gibanica dovolj prepoznavna? Jo zaščititi ali ne? Je le nekaj vprašanj na katera so iskali odgovore na posebnem simpoziju, pravzaprav okrogli mizi z naslovom "Ali je prleška gibanica dovolj prepoznavna", na katerem so ob voditeljici Tjaši Kos iz Društva Kelih, sodelovali: Francka Lebarič, strokovni vodja pri Društvu za promocijo in zaščito prleških dobrot; Borut Godec, dolgoletni novinar in urednik ter publicist, specialist za enogastronomijo; Leonida Hofman, izvršna direktorica Term Banovci; Dušan Zorko, lastnik Gostilne Zorko ter Kristina Prašnički Iz Društva kmetic Križevci – Veržej. Udeleženci tokratne okrogle mize ugotavljajo, da prleška gibanica ni dovolj prepoznavna in da gre za lokalno sladico, kateri bi bilo potrebno skozi promocijo poiskati mesto v slovenski kulinariki. Številni namreč ob imenu gibanica pomislijo na veliko bolj prepoznavno prekmursko gibanico. Nekateri lokalni ponudniki hrane – prleška gibanica je redno na jedilnem listu Term Banovci in Gostilne Zorko – se trudijo svojim gostom prikazati razliko med prekmursko in prleško gibanico, vendar je težava v tem, da še vedno ni dogovorjeno kakšna (koliko plasti, kakšen nadev, kateri dodatki) bi naj bila prleška gibanica. Udeleženci so si enotni, da bi se naj pripravljala v lončeni posodi in v krušni peči, v prihodnje pa se bo predvsem Društvo za promocijo in zaščito prleških dobrot trudilo, da se pripravi vse potrebno za zaščito te prleške kulinarične posebnosti. V sklopu promocije prleške gibanice je tudi prireditev v Križevcih, na kateri so jo med drugim tudi ocenjevali. Kakšna je "prava", si Prleki za zdaj še niso enotni, zato bo najprej treba poskrbeti za poenotenje recepta...
Kakorkoli že, prleška gibanica je tradicionalna jed, ki pa je pri prepoznavnosti v širšem slovenskem prostoru globoko v senci prekmurske gibanice, s katero pravzaprav nima toliko skupnega, kot bi utegnili sklepati. Danes jo poznamo kot sladico, a nekoč je bila prleška gibanica glavna jed. „Že nekaj časa imamo - tudi na evropski ravni - zaščiteno prleško tünko (zaščitena geografska označba, op. p.), v Društvu za promocijo in zaščito prleških dobrot pa vidimo priložnost tudi v prleški gibanici. V kakšno obliko zaščite bi pri njej šli, pa je stvar dogovora", pove Francka Lebarič, strokovni vodja pri Društvu za promocijo in zaščito prleških dobrot. V društvu se nagibajo k takšni zaščiti, kot jo ima prekmurska gibanica - ta se ponaša z evropsko zaščito zajamčene tradicionalne posebnosti, zaščiten je torej recept. „Treba je 'potipati' teren, zbrati recepte, podkrepiti vse skupaj z zgodovinskimi viri, pregledati literaturo, poiskati stare kuharske knjige. Obstajajo namreč različne tehnike priprave te jedi. Najbolj se zatakne pri številu plasti, ki naj bi jih imela prleška gibanica. Gospodinje pripravljajo takšne s tremi plastmi in tudi s sedmimi ali celo osmimi. Naslednja dilema so surovine - kakšna naj bo moka, kako obdelati skuto, ali naj bodo zraven jajca in ali naj bo izdelek sladek (nekoč je to bila slana jed). Tu je še vprašanje, ali je prava le tista, pečena v okrogli (po možnosti lončeni) posodi, ali je lahko tudi v pravokotni, ali mora obvezno biti pečena v krušni peči ali sme biti tudi v pečici. Pri postopku zaščite bi morali vsekakor biti pozorni, da si ne postavimo preveč ovir", doda Lebaričeva.
Zakaj prleška gibanica ni prepoznavna zunaj Prlekije? „Ne samo, da ni prepoznavna, ljudje, ko slišijo zanjo, takoj pomislijo na prekmursko gibanico", izpostavi Borut Godec, novinar in publicist, specialist za enogastronomijo. Vprašanje zaščite je po njegovem drugotnega pomena. Zakaj zaščititi nekaj, česar nihče ne pozna? Smiselno bi bilo najprej energijo, voljo in tudi denar, ki je potreben za to, nameniti za prepoznavnost, je prepričan Godec. Za njeno večjo prepoznavnost si prizadevajo v Termah Banovci, kjer jo enkrat tedensko pripravljajo skupaj z gosti, ki si recept potem odnesejo domov, pravi Leonida Hofman, izvršna direktorica Term Banovci. Prvi rezultat je, doda, da je vsaj ne zamenjujejo več s prekmursko. „Ko pa jo enkrat nekdo poskusi, je ne pozabi. Prodamo pa je največ "na terenu", zunaj Prlekije, na primer v Ljubljani ali na prireditvi Sladka Istra. Tudi mi smo se v začetku soočili z vprašanjem, kakšen je recept za pravo prleško gibanico. V začetku smo, da bi se lažje poenotili, nekajkrat povabili starejše gospodinje in smo se, pravi Hofmanova, skupaj z gosti tudi sami učili od njih. Potrebujemo nek standard, kaj je prleška gibanica", meni Hofmanova.
Prleška gibanica je sicer v primerjavi s prekmursko mnogo skromnejša. V gostilni Zorko v Borecih prleško gibanico pripravljajo „po receptu, ki ga je moja mama nasledila od svoje mame", je dejal Dušan Zorko, ki prednost prleške gibanice pred prekmursko vidi prav v tem, da je skromnejša in jo je lažje uvrstiti kot sladico na konec menija - za prekmursko so gostje takrat največkrat že preveč siti. Opozori pa na problem: „V Prlekiji najbrž lahko na prste preštejemo lokale, kjer je v dnevni ponudbi prleška gibanica. Že glede tega bi najbrž morali nekaj narediti". Ob tem Lebaričeva trdi, da se „prepoznavnost gradi počasi, to ne gre od danes do jutri, in če vsi pristopimo, uspeh zagotovo ne bo izostal".
„Nekoč ni bilo na razpolago sladkorja in drugih sestavin, zato je bila ta jed sprva bolj pusta, kasneje so ji gospodinje začele dodajati sladkor, rozine, vaniljev sladkor, limono in drugo. Ljudje so jo nekoč pripravljali ob pomembnejših dogodkih, praznikih, ni bila na mizi ob običajnih dneh", pravi Kristina Prašnički iz Društva kmetic Križevci - Veržej.. Kot je povedala Tjaša Kos iz Kulturnega in izobraževalnega društva Kelih, so se pojavili nekateri, ki so trdili, da bi v imenu moralo stati gibanca ali celo gibojca. Pri tem je, meni Godec, treba upoštevati tradicionalno originalno ime in sprejemljivost imena v širšem prostoru...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Tekmovanja Prekmurci z najboljšo prleško gibanico!