Starostniki so se z veseljem zavrteli

DSO zaključek 2017V Domu starejših občanov Gornja Radgona so tik pred koncem leta 2017, praznovali zaključek leta. Že tradicionalna prireditev je bila ponovno odlično obiskana, saj se je zbralo kar 140 stanovalcev doma in njihovih svojcev, tako da so se ob lepo dekoriranih in obloženih omizjih zbrale kompletne družine. Direktor Doma, mag. Marjan Žula, je v uvodnem slavnostnem nagovoru pozdravil tudi prostovoljce, ki so bili povabljeni ter se jim zahvalil za celoletno požrtvovalno in pomembno delo, ki ga opravljajo. Po čisto kratkem pogledu nazaj v poslovno leto 2017, ki ga bo DSO-GR d. o. o. zaključil pozitivno, se je zahvalil zaposlenim, ki skrbijo za to, da je Dom svetel, prijazen in odprt ter za njihovo dobro delo, ki se odražajo v zelo kakovostnih storitvah. Za vse delovne enote je izbral prijazne in lepe besede ter izrazil upanje, da bodo tudi v bodoče živeli in delali kot kolektiv, skupaj s stanovalci pa še naprej kot velika družina.

V radgonskem DSO pripravili tradicionalni zaključek leta za stanovalce in njihove svojce

Radgonski invalidi so predčasno in prisrčno silvestrovali

Zaključek invalidiPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti. Vsekakor pa izmed tovrstnih druženj radgonskih invalidov pripada eno častnih mest tradicionalnemu srečanju, ki ga vedno ob izteku leta, kot nekakšno predčasno silvestrovanje, pripravljajo na različnih lokacijah.

Tudi invalidi se radi razigrajo in poveselijo

Še vedno sta vzgled svojim najbližjim in mnogim drugim

Zlata poroka HarlV cerkvi Sv. Trojice v Slovenskih Goricah je v teh decembrskih dneh potekala posebna slovesnost ob praznovanju zlate poroke zakoncev Štefanije in Friderika Harl iz domačega kraja. Oba obreda, civilni in cerkveni, sta potekala v cerkvi. Civilni obred, je ob asistenci Barbare Cvetko, opravil župan občine Sv. Trojica Darko Fras. Življenjsko zgodbo zakoncev je podala Brabara Cvetko, ki je na kratko opisala njuni življenjski poti. K njunemu zakonskemu jubileju je čestital župan Darko Fras, ki jima je zaželel še veliko skupnih let, ob tem pa med drugim dejal: »Zakonska zveza je temelj tradicionalne družine, družina pa osnovna družbena celica, ki je ključnega pomena za razvoj naše skupnosti.

Zlato poroko sta obhajala Štefanija in Friderik Harl iz Slovenskih Goric

Na vseslovenski razstavi jaslic v samostanski kleti več kot 160 izdelkov iz različnih materialov

Jaslice Sveta TrojicaObčina Sveta Trojica v Slovenskih goricah je skupaj z domačimi naselji, društvi in posamezniki letos organizirala že 7. razstavo jaslic v Samostanski kleti oz. v Razstavno protokolarnem centru Sv. Martina. Glavni organizator postavljanja jaslic, ki bodo na ogled do 6. januarja, je Jože Žel iz Sv. Trojice. Na otvoritvi je trojiški župan Darko Fras poudaril, da je razstava nekako zaznamovala kraj, dal prenovljeni samostanki kleti eno izmed pomembnih vsebin ter predvsem povezala ljudi, kar je v teh časih najtežje.

Sveta Trojica v znamenju jaslic

Kakšnih 20 članov TD Majolka se je z baklami sprehodilo v lepi „zimski" noči

Pohod TD Majolka Podobno kot že vrsto let so prizadevni člani in članice TD Majolka, večina jih je iz okolice Gornje Radgone, in še nekaj njihovih prijateljev, tudi letos izpeljali božični pohod z baklami. Tokrat so se iz Črešnjevcev (Holtova vila), odpravili k polnočnici v farni cerkvi sv. Petra v Gornji Radgoni. V sicer prijetnem vzdušju, in v kar toplem zimskem vremenu se je pohoda dolgega približno šest kilometrov udeležilo kakšnih 20 članic in članov društva ter drugih ljubiteljev pohodništva. Na startu je bilo udeležencev nekoliko manj, a so se jim po poti pridružili še drugi prijatelji. Sama peš hoja ni bila preveč naporna in zahtevna, ne za starejše in ne za mlajše pohodnike, saj praktično ni bilo nobenih vzpetin.

Iz Črešnjevcev z baklami k polnočnici v Radgono

V prekmurski vasi Kupšinci se ne bojijo za prihodnost kraja, saj imajo veliko otrok

Miklavž v KupšincihKupšinci so gotovo ena lepših in naprednejših vasi v murskosoboški mestni občini, kjer skoraj štiristo krajanov živi v sožitju in brez kakršnihkoli zapletov. Skupaj z društvi, kot so gasilsko in športno, Krajevna skupnost Kupšinci skrbi za družabno in društveno življenje v vasi, vzporedno z regionalno cesto Murska Sobota – Gederovci. V ospredju dogajanja v kraju, kjer se običajno zberejo vsi krajani ne gleda na njihovo starost, je med drugim obisk sv. Miklavža, ki še posebej razveseli otroke. Teh je, v primerjavi z nekaterimi demografsko ogroženimi prekmurskimi kraji, v Kupšincih kar veliko, kar je potrdil tudi tokratni obisk dobrotnika sv. Miklavža in hudobneža parklja. V domačem vaško-gasilskem domu se je v spremstvu staršev, dedkov, babic ali koga drugega, zbralo 44 pridnih malčkov, ki jih je sv. Miklavž obdaril. In ker so mu obljubili, da bodo še naprej pridni, jim je bradati možakar obljubil, da se srečajo spet čez leto dni. Zanimivo, tokrat starši za lepa darila svojim malčkom niso morali posegati v lastni žep, saj je za darila in pogostitev poskrbela KS Kupšinci.

Pridni otroci so z veseljem počakali sv. Miklavža

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Dišalo je po Prekmurski dobroti - bujti repi

 

Pred soboško Diano se vedno nekaj dogaja, saj so po bogračiadi sedaj pripravili 8. festival bujte repe - tokrat je nastopilo 15 ekip, zmagala pa je ekipa Mestnih četrti Murska Sobota

Bujta repaNa Slovenski ulici, pred hotelom Diana v Murski Soboti je konec tedna potekal 8. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju je tokrat sodelovalo nekoliko manj (15) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank in posameznikov, saj bodo kmalu predsedniške volitve. Festival bujte repe je ena večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju. Strokovna komisija, katere predsednica je bila Zdenka Tompa, člana pa še dva vrhunska kuharska strokovnjaka, Janez Gjergjek in Branko Časar, je budno spremljala ves potek kuhanja, na koncu je ocenila tudi okus in vonj jedi.

Ob enkratni repi, ki je dišala iz štirinajstih kotličkov tekmovalnih ekip, so jo za obiskovalce pripravili tudi v hotelu Diana, tako da nihče ni ostal brez svojega odličnega obroka. Na voljo so seveda bile še druge dobrote prekmurske kulinarike, kot so langaš, ocvrta kri, svež ocvirki, prekmurska gibanica..., ob osrednjem prireditvenem prostoru pa so se predstavljali še ljudski obrtniki, najmlajši pa so se lahko igrali in zabavali v otroškem kotičku. To vse pa je ob glasbi v živo in šaljivimi igrami, duhovito povezoval Bojan Rajk. Za plesno glasbo in sploh nepozabno zabavo pa je poskrbela skupina Skok.
Vsaka od 15 sodelujočih ekip je morala skuhati 20 porcij jedi, v kateri so poleg repe še svinjsko meso, prosena kaša in začimbe, razen ene porcije za ocenjevanje pa so ostalo jed lahko brezplačno razdelili obiskovalcem. „Želeli smo predvsem ustvariti praznik prekmurske kulinarike, saj poleg bujte repe danes ponujamo še svinjsko pečenko, krvavice in druge jedi, ki spadajo v čas kolin, kakršni sta tudi pečena svinjska kri in ocvirki. Bujta repa sicer ni tako popularna, kot je bograč, zato smo si želeli pripraviti prireditev, ki bi tej jedi dala še večjo veljavo," pravi direktorica hotela Diana Olga Belec, ki dodaja, da želijo s prireditvijo tudi prispevati k oživitvi mestnega središča. „Najprej smo začeli z zunanjim delom ocenjevanja, v katerem ocenimo potek dela, pri tem gledamo predvsem higieno in čistočo delovnega mesta. V drugem delu smo ocenjevali vzorce gotove jedi, pri čemer smo ocenjevali izgled, gostoto, barvo, pravilno kuhanost vseh sestavin ter ustrezno začinjenost," je razložila predsednica ocenjevale komisije Zdenka Tompa, ki pa meni, da moraš za dobro bujto repo imeti kisano repo, proseno kašo, prežganje, tudi kos mesa ali kosti ter začimbe. Pri tem pa se je potrebno držati osnovnih receptur, saj pri bujti repi kakšne inovacije ne pridejo v poštev.
Ko je strokovna komisija svoje delo zaključila so ugotovili, da je najboljšo bujto repo skuhala ekipa Mestnih četrti Murska Sobota. Na 2. mesto se je uvrstila ekipa Socialnih demokratov, na čelu z županom Murske Sobote, dr. Aleksandrom Jevškom, na tretje pa, ekipa Alenke Bratušek, katero je vodila nekdanja premierka. Vse ostale ekipe, skupaj z ekipo Slovenskih novic (Evgen Podlesek, Marjan Hamler in Anton Senčar) vred, so se morale zadovoljiti s četrtim mestom in vse so prejele lepe nagrade in priznanja. Najbolj množična je bila ekipa ŽOK Sobota, kajti kuhalo je kar osem lepih deklet, mladih odbojkaric
Poleg prekmurske gibanice in bograča sodi bujta repa med najbolj prepoznavne prekmurske kulinarične dobrote, in njej v čast se sedaj vsako leto odvija tudi ta festival. Bujta repa je zlasti v jesensko-zimskem času bolj ali manj stalnica kmečkega jedilnika, pa tudi številnih prekmurskih gostiln. Njena priprava je tradicionalno povezana s še enim jesensko-zimskim opravilom na kmetih, s kolinami in sploh s svinjino. Od tod tudi ime bujta repa (ubita pesa), saj je bila poleg drugih jedi (pečena kri, dušena jetrca, ocvirki) obvezna jed v času kolin. Prav zaradi tega so organizatorji prišli na idejo, da lokalnim prebivalcem in številnim obiskovalcem iz vse Slovenije ter tudi iz tujine še podrobneje in bolj strokovno predstavijo kulinarično tradicijo bujte repe. Žal, zaradi številnih prireditev v okolici, je 8. festival bujte repe privabil „le" 15 kuharskih skupin z obeh bregov reke Mure, ki so se pomerile v kuhi bujte repe... Seveda je bilo poskrbljeno tudi za lačne želodce, in to s klasičnim obrokom ob kolinah: poleg bujte repe še svinjska pečenka in pa prosene ter ajdove krvavice. Sicer pa je lahko bujta repa tudi samostojna jed, Prekmurci pa pravijo, da je jed še boljša, če je vsaj enkrat pogreta. Čeprav je tokrat bilo nekoliko manj ekip kot so jih pričakovali, pa je direktorica hotela Diana Olga Belec, ki se ji je pred osmimi leti tudi porodila ideja za festival bujte repe, bila zadovoljna.

BUJTA REPA
Sestavine: 850 g kisle repe, 650 g svinjskega mesa (hrbet), lahko tudi prekajeno, 120 g prosene kaše, 2 zvrhani žlici masti, 20 g moke, 1 - 2 stroka česna, 1 manjša čebula, lovorov list, 5 – 10 zrn popra, ščep kumine, sol
Postopek priprave: Meso in repo kuhamo skupaj in ko je meso že skoraj mehko, zakuhamo prebrano in oprano kašo. Moko na masti svetlo rumeno popražimo, dodamo nasekljano čebulo ter strt česen in takoj, ko zadiši, prilijemo malo hladne vode, malce pokuhamo ter dodamo repi. Začinimo z lovorjem, poprom in kumino, po okusu še solimo ter dobro prevremo. Bujto repo damo v lončeno posodo, nanjo pa na rezine narezano meso. Zraven so poleg mesa (svinjska pečenka) lahko pečenice, krvavice, koline, kašnice ipd.

Save

Save

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Tekmovanja Dišalo je po Prekmurski dobroti - bujti repi