Pomembno je tudi nedeljsko dopoldansko druženje

Bolšji sejem OrehovciOb gasilskem domu PGD Orehovci, tik ob regionalni cesti Gornja Radgona – Ptuj, že vrsto let deluje bolšji sejem, ki se ne glede na letni časi, odvija vsako prvo nedeljo v mesecu. Na sejmu svoje predmete, ne nove, pač pa stare, prodajajo tisti, ki jih niso odvrgli v smeti in se zavedajo, da bi jih lahko kdo še uporabil. Sejem je zanimiv tudi za zbiratelje starin, saj so mnogi predmeti stari, nekateri tudi več kot sto let. Kot so nam povedali organizatorji iz PGD Orehovci, je sejem namenjen tudi nedeljskemu dopoldanskemu druženju, ki ga je v zadnjem času, ko imamo vsi preveč obveznosti, vse manj. Za nekatere domačine in tudi sosede iz vasi v okolici in celo iz Gornje Radgone in Radencev, je prva nedelja v mesecu, ravno zaradi orehovskega sejma, postala pravi praznik.

Bolšji sejem v Orehovcih še deluje

Zlati medalji tudi v Kranj in Ljubljano

Antonovanje 2019V Jeruzalemsko – Ormoških vinorodnih goricah, natančneje na Kogu, vasici v ormoški občini ob hrvaški meji, so tudi letos ob godu sv. Antona puščavnika pripravili številne prireditve, ki so jih poimenovali „Antonovanje 2019". In čeprav se je v dobrem tednu (Antonov koncert MePZ Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica; Kulinarični večer na Turistični kmetiji Hlebec; Prireditev „Čurke in vino 2019"; Antonovo kegljanje z lokalno ponudbo na stojnicah; pogovor na temo "Priložnosti podeželja in lokalnih ponudnikov"; Čurkarijada s kulinaričnim razvajanjem - Odprta kuhinja, pokušina čurk in vina, stojnice lokalnih ponudnikov, pester program, prihod slovenskega vinskega kraljestva, 11. razstava na temo reje prašičev...; Romanje k Sv. Antonu Puščavniku; sv. maša za žive in pokojne prašičerejce ter zdravje pri živini;10. srečanje vozil Steyr kluba Kog in starodobnikov, srečanje domačih ansamblov in folklornih skupin, lokalna ponudba na stojnicah...), je bilo v ospredju ocenjevanje čurk s strokovno komisijo in komisijo potrošnikov. Čeprav je vse dogajanje bilo zelo zanimivo posebej kaže omeniti tudi kulinarični dogodek na Turistični kmetiji Hlebec, kjer so obiskovalce počastili s šesthodnim menijem, v katerem so kraljevale kašnate klobase oz. čurke, kot jim pravijo domačini. Tradicionalni lokalni kuhinji so – kot to vedo pri Hlebcu – vnesli pridih sodobnosti.

„Antonovanje 2019

Pripravili so prvo izmenjevalnico otroških oblačil in igrač, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

Izmenjevalnica oblačil in igračPo decembrski izjemno uspešni „izmenjevalnici" oblačil in obutve za otroke in odrasle, je v sodelovanju radgonske Iniciative Rastišče, skupaj s soboško igralnico Mali ČuDo, ter Mensano, pripravila še „Izmenjevalnico otroških oblačil in igrač" in vsega ostalega. Z željo, da bi nekoliko omilili zapravljanje in razsipništvo, so v igralnico Mali ČuDo v prostorih Mensane v Murski Soboti aktivisti omenjenih organizacij pritegnili kakšno stotnijo otrok in njihovih mamic, očkov, dedkov in babic, ki so prinašali svoje reči, domov pa odnašali „nova" oblačila, obutev, igrače... Glede na to, da je šlo za prvo tovrstno izmenjevalnico, sta glavni organizatorici dogodka, Nika Škof (Rastišče) in Barbara Muhič (Mali ČuDo), zadovoljni z obiskom in tudi izmenjavo. Povesta tudi, da je izmenjevalnica otroških oblačil, igrač in vseh ostalih otroških potrebščin omogočala trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe in igralnega parka otrok, ki je povrhu še zastonj.

Zamenjali so igrače, oblačila in obutev

Pred pol stoletja sta začela iz nič, a z veliko ljubezni

Zlata poroka DruzovičEnako, kot pred 50 leti, ko sta si pred matičarjem in pred oltarjem izrekla zvestobo Zofija in Karel Druzovič iz Gočove pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah, sta tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Takrat sta k civilni poroki odšla v Lenart, cerkveni pa v cerkev Sv. Trojice, kjer sta sedaj potekala oba obreda. Civilni obred zlate poroke je tokrat, ob matičarki Dragici Kramberger, prvič v vlogi župana opravil David Klobasa. Dragica je na drobno opisala življenje in delo zlatega para, župan pa jima je namenil nekaj prijaznih besed, ter jima izročil zlatoporočno spominsko listino, ter darilo občine.

Zlato poroko sta obhajala Zofija in Karel Druzovič iz Slovenskih goric

Po šestih desetletjih spet pred istim oltarjem

Biserna poroka SteyerV teh zimskih dneh, ko je največ praznikov in praznovanj, sta 60-letnico poroke, torej biserno poroko obeležila Marija in Ivan Steyer iz Črncev v Apaški dolini. Enako kot pred šestimi desetletji, sta se zakonca, tudi tokrat, skupaj s svojimi domačimi, sosedi in prijatelji, k bisernoporočnemu obredu podala v farno cerkev v Apačah. Pred cerkvijo ju je z igranjem pozdravila Pihalna godba Apače, pri kateri je nekoč igral tudi njun pokojni sin Ivan. Ko so njuni svatje v cerkvi postavili špalir, ju je župnik Janez Ferencek povabil v cerkev, k zahvalni maši in bisernoporočnemu obredu, ki je potekal med darovano sv. mašo.

Pred 60 leti sta se poročila Marija in Ivan Steyer iz Črncev

Najstarejši pomurski policist je pred sedmimi desetletji prišel iz Krškega

Policisti pri ŽabkarjuKo smo zemljani v ponedeljek, 31. decembra 2018 praznovali prihod novega leta 2019, je Jože Žabkar iz Moščancev v občini Puconci, imel dvojni razlog za praznovanje. Najstarejši živeči pomurski policist je namreč prav na silvestrovo praznoval tudi visok osebni jubilej - 98. rojstni dan. Dober teden po jubileju, ko smo mu mnogi voščili in zaželeli še veliko zdravih in zadovoljnih let, so Žabkarja, na njegovem domu obiskali in mu čestitali direktor Policijske uprave Murska Sobota, Damir Ivančić, skupaj s članoma kluba policijskih upokojencev Maksa Perca, Marjanom Horvatom (predsednik) in Romanom Verganom, ki je dolga leta bil Žabkarjev sodelavec, zraven pa je bila tudi tiskovna predstavnica PU Murska Sobota, Suzana Rauš.

Jože Žabkar je obeležil 98. rojstni dan

Nad 150 pohodnikov se je štirinajstič iz Gornje Radgone odpravilo do Rodmošcev

Trstenjakov pohodV spomin na svojega velikega soseda, velikega Prleka, Slovenca, na profesorja, teologa, psihologa, akademika in častnega občana Gornje Radgone, dr. Antona Trstenjaka, človeka svetovnega slovesa, ki je vse svoje življenje posvečal človeku, iskanju poti do njega, bitju prihodnosti, sta Planinsko društvo Gornja Radgona in Turistično društvo Majolka, že štirinajstič organizirali spominski pohod do rojstne akademikove hiše. V lepem in sončnem zimskem vremenu se je nad 150 pohodnikov iz cele Slovenije, odpravilo iz Aleje velikih v Gornji Radgoni, kjer je tudi Trstenjakovo spominsko obeležje, in vse jih je pot vodila po vinorodnih hribčkih do hiše, kjer je pred 113 leti (8.1.1906), akademik Trstenjak bil rojen. Tudi tokratni pohod, dolg 15 km, posvečen 113-letnici rojstva prleškega velikana, je poleg planincev iz domače regije pritegnil tudi ljubitelje narave iz širšega območja Slovenije.

Sprehodili so se v spomin na akademika Trstenjaka

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

„Antonovanje 2019" s številnimi prireditvami in dogodki v Prlekijo pritegnilo veliko obiskovalcev

 

Zlati medalji tudi v Kranj in Ljubljano

Antonovanje 2019V Jeruzalemsko – Ormoških vinorodnih goricah, natančneje na Kogu, vasici v ormoški občini ob hrvaški meji, so tudi letos ob godu sv. Antona puščavnika pripravili številne prireditve, ki so jih poimenovali „Antonovanje 2019". In čeprav se je v dobrem tednu (Antonov koncert MePZ Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica; Kulinarični večer na Turistični kmetiji Hlebec; Prireditev „Čurke in vino 2019"; Antonovo kegljanje z lokalno ponudbo na stojnicah; pogovor na temo "Priložnosti podeželja in lokalnih ponudnikov"; Čurkarijada s kulinaričnim razvajanjem - Odprta kuhinja, pokušina čurk in vina, stojnice lokalnih ponudnikov, pester program, prihod slovenskega vinskega kraljestva, 11. razstava na temo reje prašičev...; Romanje k Sv. Antonu Puščavniku; sv. maša za žive in pokojne prašičerejce ter zdravje pri živini;10. srečanje vozil Steyr kluba Kog in starodobnikov, srečanje domačih ansamblov in folklornih skupin, lokalna ponudba na stojnicah...), je bilo v ospredju ocenjevanje čurk s strokovno komisijo in komisijo potrošnikov. Čeprav je vse dogajanje bilo zelo zanimivo posebej kaže omeniti tudi kulinarični dogodek na Turistični kmetiji Hlebec, kjer so obiskovalce počastili s šesthodnim menijem, v katerem so kraljevale kašnate klobase oz. čurke, kot jim pravijo domačini. Tradicionalni lokalni kuhinji so – kot to vedo pri Hlebcu – vnesli pridih sodobnosti.

Kakorkoli že, Antonovanje na Kogu, ki so ga pripravili Društvo Antonovanje na Kogu, Združenje rejcev prašičev Ormož, KGZS – Zavod Ptuj in Združenje pridelovalcev mesa na kmetijah, je predvsem izpostavilo posebnost slovenskih kašnatih klobas. Pravzaprav je v teh dneh ob prazniku svetega Antona Puščavnika, ki poleg očeta menihov, velja za zavetnika živine in prašičerejcev, vse bilo v znamenju izbranih čurk in najboljših kogovskih vin, kulinarike in kulture. Kot poudarja predsednik Antonovanja, Slavko Perc, s tradicionalnim ocenjevanjem kašnatih klobas želijo promovirati ta pristen izdelek slovenskega podeželja. Perc dodaja, da so kašnate klobase del dediščine slovenskega podeželja, ki ga je treba ohranjati poznejšim rodovom. Prav to je namen organizacije Čurkarijade, ki je v prostorih OŠ Kog prvič potekala pred osmimi leti.
Na letošnji Antonijadi sta čurke po senzorični metodi ocenjevali dve komisiji: ena je bila strokovna, ki ji je predsedoval Peter Pribožič – specialist za prašičerejo pri KGZ Ptuj, druga pa je bila komisija potrošnikov, ki ji je predsedovala poznavalka in blogerka, sicer »vikendašica« na Kogu, Vanja Mramor. Komisiji sta ocenili 25 vzorcev, od tega 13 črnih čurk, 8 sivih in štiri bele oziroma prosene. Pri črnih čurkah je strokovna komisija podelila pet zlatih priznanj, komisija potrošnikov pa štiri. Pri sivih čurkah so se v strokovni komisiji odločili, da podelijo dve zlati priznanji, komisija potrošnikov je sivim črkam podelila štiri. Pri belih čurkah pa sta obe komisiji podelili po eno zlato priznanje. Komisijo potrošnikov so sestavljali: Franjo Soldat – predsednik Udruge kulturne baštine "Međimurska gruda" Dujnkovec (Hrvaška), Vanja Mramor – blogerka, poznavalka; Dragica Florjanič – predsednica TD Središče ob Dravi, Karolina Putarek – novinarka KTV Ormož, Natalija Fajfar – novinarka Radia Prlek, in Peter Kirič – direktor JZ za informiranje Ormož (Radio Prlek). In vsi so se strinjali, da čurkarijada na eni strani obuja spomin na kulinarično dediščino podeželja in sodelujočim kmetijam v ocenjevanju nakazuje možnost trženja izdelkov v okviru dopolnilnih dejavnosti na kmetijah.
Strokovna komisija je odločila, da so zlate kolajne dobili, črne čurke: Koroša (Križevci pri Ljutomeru), Žinko (Libanja), Munda – Šprah (Sodinci), Gostilna pr' Matičku (Kranj) in Kmečka sirarna in predelava mesa Perc (Kog); sive čurke: Munda – Šprah (Sodinci) in Dani Horvat (Ljubljana); bela čurka: Žinko (Libanja). Poleg čurk bo strokovna komisija izbirala najbolj primerno vino (izključno s Koga) k posamezni čurki – se pravi k črni, sivi in beli čurki. Kot nam je povedal član komisije Milan Hlebec, st. se je komisija odločila, da k črni čurki najbolj paše Modra franikinja (Vinska klet Sinead Liam Cabot iz Irske), k sivi čurki: Chardonnay – polsuhi (Vino Milan Hlebec), k beli čurki pa Chardonnay – polsladki (Vino Miran Plemenič).
„Vsak kraj ali pokrajina ima zanimive običaje, ki v sodobnem svetu in ob hitrem tempu življenja izginjajo v pozabo. Svoj čas so otroci tekali po vasi s šibami v rokah in kričali "friški bote, zdravi bote!" ali pa se valjali pod mizo in želeli "puno picekof pa rečekof". Danes so to le še zgodbice in lepo spomini na "frižeksunovo in barbarje". Da tudi spomini na te navade ne bodo izginili, na teh straneh opisujemo običaje iz naših krajev. Nekateri so starejši, nekateri so še živi. Če se bo v življenje povrnil vsaj en za marsikoga zgubljen ceremonial, bomo pri društvu Antonovanje zelo veseli", je pred osrednjo podelitvijo priznanj omenjenim izdelovalcem čurk in vinarjem ter tudi za dosežke na likovnem natečaju, med drugim povedal vodja Antonovanja Slavko Perc. Na prireditvi, katero je vodil Peter Kirič, in kjer ni manjkalo takšnih in drugačnih domačih dobrot, se je zbrala praktično cela vas, med njimi pa tudi številni gostje, kot sta poslanca Evropskega parlamenta Alojz Peterle in Igor Šoltes, državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu, Tanja Strniša, poslanci DZ in državni svetniki, okoliški župani in mnogi drugi. Seveda, ko gre za kulinariko in vina ne gre niti brez kraljic, saj so zraven bile lokalne vinske kraljice: Katja Kolarič, Tjaša Kovačič, Nives Plemenič, Jožica Gornik ter slovenska medena kraljica Valentina Marinič.

Kaj je to čurka?
Čurka je na območju Koga in večjega dela vzhodnega ormoškega območja ime za kašnato klobaso. Glede na vsebino nadeva poznamo bele, sive in črne čurke. Osnova nadeva je kaša. Pri belih čurkah je to prosena kaša z dodatki cimeta in sladkorja. Siva čurka je kašnata klobasa, ki ima v nadevu praviloma ajdovo kašo ali ješprenj, lahko tudi manjši dodatek prosene kaše ali riža. Poleg tega so lahko dodani ocvirki, del kuhane glavine ali pljuč. Črna čurka, v Sloveniji je zanjo najbolj razširjen izraz krvavica, je kašnata klobasa, ki ji je dodana kri. Osnovni nadev je ajdova kaša ali ješprenj, riž, meso glavine, pljuča, prepražena črevna mast, lahko tudi ocvirki. Izdelava kašnatih klobas ima v Sloveniji bogato tradicijo. Po posameznih vaseh in pokrajinah se razlikuje glede na vsebino nadeva, uporabo začimb in obliko izdelka. Gre za sezonsko in lokalno pripravljeno kulinarično posebnost, ki je v času, ko se vse več govori o domači hrani, o poznavanju njenega izvora in oskrbe na lokalnem nivoju, nedvomno vedno bolj zanimiva tudi za potrošnika. Namen ocenjevanja in pokušanja kašnatih klobas na Čurkarijadi na Kogu je ohranjanje tradicije in vzpodbujanje izdelave kašnatih klobas, ki daje sodelujočim kmetijam možnost trženja teh izdelkov v okviru dopolnilnih dejavnosti na kmetijah.
Na jedilniku se čurke postrežejo poleg kisle repe in kislega zelja. Za vse udeležence in obiskovalce čurkarijade je pripravljena tudi pokušnja čurk posameznih kmetij, ki so sodelovale na ocenjevanju s svojimi izdelki. Čurkarijada na Kogu na eni strani obuja spomin na kulinarično dediščino podeželja, sodelujočim kmetijam v ocenjevanju čurk pa nakazuje tudi možnost trženja teh izdelkov v okviru dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. Prek organizacije ocenjevanj, pokušenj, organizacije prireditev in promocije se ta del dediščine slovenskega podeželja ohranja tudi poznejšim rodovom. Predvsem pa je pomembno, da tako ohranjamo čut za domačo, sezonsko in lokalno pridelano hrano, ki je kakovostna in dobra.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Tekmovanja „Antonovanje 2019" s številnimi prireditvami in dogodki v Prlekijo pritegnilo veliko obiskovalcev