Rodila se je pred 80., poročila pa pred 60. leti

Diamantna poroka LončaričZa Marico Lončarič iz Lokavcev pri Negovi je 23. januar gotovo najbolj srečen datum v življenju. Kako tudi ne, ko pa se je natančno tega dne pred osmimi desetletji rodila, pred šestimi pa tudi poročila. Torej je letos, prav na dan, ko so se po kar nekaj meglenih in turobnih dneh, nad negovskim delom Slovenskih Goric, pojavili prijetni sončni žarki, imela pravi vzrok za dvojno praznovanje. Pravzaprav je s svojim življenjskim sopotnikom, možem Slavkom, brez posebnega pompa in razkošja, v domači hiši, kjer ima sedež tudi na daleč znano podjetje Montaža Lončarič, predvsem prejemala darila in čestitke, oba za visok skupni življenjski jubilej, ona sama pa še za okrogel osebni jubilej. Odločila sta se namreč, da bosta svoj jubilej obeležila v družbi svojih najdražjih, treh otrok, štirih vnukov in pravnukinje, ter še nekaj drugih svojcev, sorodnikov in prijateljev. Ob ganljivih čestitkah se je slavljencema tu in tam orosilo oko...

Marica in Slavko Lončarič obeležila diamantno poroko in njenih osemdeset

Dedek Mraz obiskal tudi otroke v Lutvercih

Dedek Mraz LutverciV našem gasilskem domu je bilo konec decembra spet veselo. Naše otroke je obiskal dedek Mraz. Že sedmo leto zapored se v našem društvu trudimo, da organiziramo prihod dedka Mraza. Tudi letos sta celotno organizacijo in priprave za ta projekt prevzeli naši članici društva, ki sta tudi v komisiji za mladino v društvu Zdenka Šuman in Tina Rojc. Seveda so na pomoč priskočile še ostale pridne roke: Sanja H. je pomagala pri pripravi kulturnega programa, Monika Š. in Sara R. pri pakiranju daril, fotografiranje Monika, aranžerka Blanka pri izdelavi scene, pa še vsi ostali, ki so pomagali pri pripravi prostora, ipd.

Dedek Mraz v Lutvercih

Verniki so se zahvalili svojemu župniku (in nekdanjemu nogometnemu sodniku) Janezu Ferencku iz Apač, ob njegovem življenjskem jubileju

Janez FerencekDa priljubljeni apaški župnik Janez Ferencek letos praznuje okrogel življenjski jubilej, 60. letnico življenja, smo izvedeli po naključju. Na dan, ko se je pred 60 leti rodil so župnijski dvorani domače cerkve, ki se nahaja ob župnišču in služi v zimskem času kot bogoslužni prostor, je namreč daroval večerno sv. Mašo. Slednjo je s petjem, ob spremljavi organistke Aleksandre Papež na elektronskih orglah, popestril Župnijski pevski zbor, ki je po končani maši svojemu priljubljenemu župniku zapel: »Vse najboljše, dragi župnik Janez...«, v slovenščini in tradicionalno iste verze tudi v angleščini. V tem času so moški že začeli pripravljati mize in klopi, kjer so skupaj s slavljencem ob obloženi mizi z dobrotami, ki so jih pripravile pevke, s slavljencem nazdravili.

»Vse najboljše, dragi župnik Janez...«

Marija in Štefan Čeh sta tik po novem letu obeležila zlati pir

Zlata poroka ČehKomaj so utihnila božična in novoletna praznovanja, že sta zakonca Marija in Štefan Čeh z Bišečkega Vrha v Slovenskih goricah praznovala nov pomemben dogodek. Že prvo soboto v letu 2020 sta namreč, v krogu najbližjih in prijateljev, v gostišču Štajerska hiša kulinarike v Gočovi, obhajala visok skupni življenjski jubilej – zlato poroko. Vse skupaj se je začela z obiskom cerkve Sv. Bolfenka v Trnovski vasi, kjer je župnik Franc Mlakar, pri darovani sv. maši, opravil cerkveni obred. Od tod so se številni svatje z zlatoporočencema odpravili v Gočovski dvorec, kjer je potekal civilni zlatoporočni obred, s katerim sta potrdila svojo 50 - letno zakonsko zvestobo.

Najprej v cerkev, nato v dvorec

Zofija in Anton Žavrlan iz Slovenskih goric sta obhajala zlato poroko

Zlata poroka ŽavrlanBrez velikega pompa, v družbi svojih najdražjih, sta tik pred iztekom leta 2019, zlato poroko obhajala Zofija in Anton Žavrlan z Zgornje Ščavnice v Slovenskih goricah. Prijetno praznovanje, ki je potekalo na njunem domu, je s svojim obiskom počastil tudi župan občine Sveta Ana, Silvo Slaček, ki jima je v imenu občine čestital in izročil spominsko darilo, umetniško sliko vinograda, na kateri se v ozadju vidi cerkev sv. Ane. Ob klepetu s slavljencema smo izvedeli marsikaj iz njunega zanimivega in pestrega skupnega življenja.

Župan jima je čestital kar na njunem domu

Delegacija OZ RKS je na Orehovskem Vrhu obiskala 90-letnico Veroniko Fajfar, ki se je razveselila obiska in čestitk

Veronika Fajfar jubilejPred dnevi je Veronika Fajfar, ki živi v Orehovskem Vrhu, dober streljaj iz Gornje Radgone, praznovala 90. rojstni dan in jo je z obiskom razveselila delegacija Rdečega križa. Na obisk je s poverjenicama Ido Šemrl in Marijo Vrbančič, prišel predsednik Krajevnega odbora RK Črešnjevci – Zbigovci, Janko Auguštin. Ob čestitkah in izročitvi daril, je bila opazna radost slavljenke, ki je izrazila veselje in zadovoljstvo, da so z obiskom počastili njen visoki življenjski jubilej.

Deset vnukov, 13 pravnukov in dva prapravnuka...

Priljubljena Prekmurca iz Apaške doline

Biserna poroka NovakKer sta se Amalija in Franc Novak iz Apač poročila 30. decembra 1959, sta tudi šestdeset let pozneje, biserno poroko obhajala tik pred iztekom leta. Prvič je poroka potekala v Murski Soboti, civilna na tedanjem matičnem uradu, cerkvena pa v cerkvi Sv. Nikolaja. In ker je bila Amalija učiteljica sta se cerkveno poročila ponoči v tajnosti. Tokrat sta svojo biserno poroko praznovala v krogu svoje družine in prijateljev v apaški cerkvi, sveto mašo pa je daroval župnik Janez Ferencek. Ob cerkvenem poročnem obredu jima je župnik Janez Ferencek namenil veliko lepih besed zahvale in jima izročil darilo.

Biserno poroko sta obhajala Amalija in Franc Novak iz Apač

Darila blagoslovil negovski župnik Marjan Rola

Božiček pri ŠenekarjuV Gostilni Šenekar, v Spodnjih Ivanjcih pri Negovi, je tik pred božičem, potekala tradicionalna prireditev, kjer je Božiček obdaril 60 otrok iz KS Spodnji Ivanjci, starih do 6 let. Že 27. tovrstno prireditev z obdarovanjem je tudi letos pripravilo Kulturno športno društvo (KŠD) Spodnji Ivanjci, s pomočjo sredstev Krajevne skupnosti Spodnji Ivanjci in dobrotnikov. Ob tej priliki so otroci iz KS Spodnji Ivanjci, pod vodstvom Simone Danko in Martine Vesenjak, pripravili kulturni program z božično vsebino.

Božiček obdaril 60 otrok

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

„Antonovanje 2019" s številnimi prireditvami in dogodki v Prlekijo pritegnilo veliko obiskovalcev

 

Zlati medalji tudi v Kranj in Ljubljano

Antonovanje 2019V Jeruzalemsko – Ormoških vinorodnih goricah, natančneje na Kogu, vasici v ormoški občini ob hrvaški meji, so tudi letos ob godu sv. Antona puščavnika pripravili številne prireditve, ki so jih poimenovali „Antonovanje 2019". In čeprav se je v dobrem tednu (Antonov koncert MePZ Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica; Kulinarični večer na Turistični kmetiji Hlebec; Prireditev „Čurke in vino 2019"; Antonovo kegljanje z lokalno ponudbo na stojnicah; pogovor na temo "Priložnosti podeželja in lokalnih ponudnikov"; Čurkarijada s kulinaričnim razvajanjem - Odprta kuhinja, pokušina čurk in vina, stojnice lokalnih ponudnikov, pester program, prihod slovenskega vinskega kraljestva, 11. razstava na temo reje prašičev...; Romanje k Sv. Antonu Puščavniku; sv. maša za žive in pokojne prašičerejce ter zdravje pri živini;10. srečanje vozil Steyr kluba Kog in starodobnikov, srečanje domačih ansamblov in folklornih skupin, lokalna ponudba na stojnicah...), je bilo v ospredju ocenjevanje čurk s strokovno komisijo in komisijo potrošnikov. Čeprav je vse dogajanje bilo zelo zanimivo posebej kaže omeniti tudi kulinarični dogodek na Turistični kmetiji Hlebec, kjer so obiskovalce počastili s šesthodnim menijem, v katerem so kraljevale kašnate klobase oz. čurke, kot jim pravijo domačini. Tradicionalni lokalni kuhinji so – kot to vedo pri Hlebcu – vnesli pridih sodobnosti.

Kakorkoli že, Antonovanje na Kogu, ki so ga pripravili Društvo Antonovanje na Kogu, Združenje rejcev prašičev Ormož, KGZS – Zavod Ptuj in Združenje pridelovalcev mesa na kmetijah, je predvsem izpostavilo posebnost slovenskih kašnatih klobas. Pravzaprav je v teh dneh ob prazniku svetega Antona Puščavnika, ki poleg očeta menihov, velja za zavetnika živine in prašičerejcev, vse bilo v znamenju izbranih čurk in najboljših kogovskih vin, kulinarike in kulture. Kot poudarja predsednik Antonovanja, Slavko Perc, s tradicionalnim ocenjevanjem kašnatih klobas želijo promovirati ta pristen izdelek slovenskega podeželja. Perc dodaja, da so kašnate klobase del dediščine slovenskega podeželja, ki ga je treba ohranjati poznejšim rodovom. Prav to je namen organizacije Čurkarijade, ki je v prostorih OŠ Kog prvič potekala pred osmimi leti.
Na letošnji Antonijadi sta čurke po senzorični metodi ocenjevali dve komisiji: ena je bila strokovna, ki ji je predsedoval Peter Pribožič – specialist za prašičerejo pri KGZ Ptuj, druga pa je bila komisija potrošnikov, ki ji je predsedovala poznavalka in blogerka, sicer »vikendašica« na Kogu, Vanja Mramor. Komisiji sta ocenili 25 vzorcev, od tega 13 črnih čurk, 8 sivih in štiri bele oziroma prosene. Pri črnih čurkah je strokovna komisija podelila pet zlatih priznanj, komisija potrošnikov pa štiri. Pri sivih čurkah so se v strokovni komisiji odločili, da podelijo dve zlati priznanji, komisija potrošnikov je sivim črkam podelila štiri. Pri belih čurkah pa sta obe komisiji podelili po eno zlato priznanje. Komisijo potrošnikov so sestavljali: Franjo Soldat – predsednik Udruge kulturne baštine "Međimurska gruda" Dujnkovec (Hrvaška), Vanja Mramor – blogerka, poznavalka; Dragica Florjanič – predsednica TD Središče ob Dravi, Karolina Putarek – novinarka KTV Ormož, Natalija Fajfar – novinarka Radia Prlek, in Peter Kirič – direktor JZ za informiranje Ormož (Radio Prlek). In vsi so se strinjali, da čurkarijada na eni strani obuja spomin na kulinarično dediščino podeželja in sodelujočim kmetijam v ocenjevanju nakazuje možnost trženja izdelkov v okviru dopolnilnih dejavnosti na kmetijah.
Strokovna komisija je odločila, da so zlate kolajne dobili, črne čurke: Koroša (Križevci pri Ljutomeru), Žinko (Libanja), Munda – Šprah (Sodinci), Gostilna pr' Matičku (Kranj) in Kmečka sirarna in predelava mesa Perc (Kog); sive čurke: Munda – Šprah (Sodinci) in Dani Horvat (Ljubljana); bela čurka: Žinko (Libanja). Poleg čurk bo strokovna komisija izbirala najbolj primerno vino (izključno s Koga) k posamezni čurki – se pravi k črni, sivi in beli čurki. Kot nam je povedal član komisije Milan Hlebec, st. se je komisija odločila, da k črni čurki najbolj paše Modra franikinja (Vinska klet Sinead Liam Cabot iz Irske), k sivi čurki: Chardonnay – polsuhi (Vino Milan Hlebec), k beli čurki pa Chardonnay – polsladki (Vino Miran Plemenič).
„Vsak kraj ali pokrajina ima zanimive običaje, ki v sodobnem svetu in ob hitrem tempu življenja izginjajo v pozabo. Svoj čas so otroci tekali po vasi s šibami v rokah in kričali "friški bote, zdravi bote!" ali pa se valjali pod mizo in želeli "puno picekof pa rečekof". Danes so to le še zgodbice in lepo spomini na "frižeksunovo in barbarje". Da tudi spomini na te navade ne bodo izginili, na teh straneh opisujemo običaje iz naših krajev. Nekateri so starejši, nekateri so še živi. Če se bo v življenje povrnil vsaj en za marsikoga zgubljen ceremonial, bomo pri društvu Antonovanje zelo veseli", je pred osrednjo podelitvijo priznanj omenjenim izdelovalcem čurk in vinarjem ter tudi za dosežke na likovnem natečaju, med drugim povedal vodja Antonovanja Slavko Perc. Na prireditvi, katero je vodil Peter Kirič, in kjer ni manjkalo takšnih in drugačnih domačih dobrot, se je zbrala praktično cela vas, med njimi pa tudi številni gostje, kot sta poslanca Evropskega parlamenta Alojz Peterle in Igor Šoltes, državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu, Tanja Strniša, poslanci DZ in državni svetniki, okoliški župani in mnogi drugi. Seveda, ko gre za kulinariko in vina ne gre niti brez kraljic, saj so zraven bile lokalne vinske kraljice: Katja Kolarič, Tjaša Kovačič, Nives Plemenič, Jožica Gornik ter slovenska medena kraljica Valentina Marinič.

Kaj je to čurka?
Čurka je na območju Koga in večjega dela vzhodnega ormoškega območja ime za kašnato klobaso. Glede na vsebino nadeva poznamo bele, sive in črne čurke. Osnova nadeva je kaša. Pri belih čurkah je to prosena kaša z dodatki cimeta in sladkorja. Siva čurka je kašnata klobasa, ki ima v nadevu praviloma ajdovo kašo ali ješprenj, lahko tudi manjši dodatek prosene kaše ali riža. Poleg tega so lahko dodani ocvirki, del kuhane glavine ali pljuč. Črna čurka, v Sloveniji je zanjo najbolj razširjen izraz krvavica, je kašnata klobasa, ki ji je dodana kri. Osnovni nadev je ajdova kaša ali ješprenj, riž, meso glavine, pljuča, prepražena črevna mast, lahko tudi ocvirki. Izdelava kašnatih klobas ima v Sloveniji bogato tradicijo. Po posameznih vaseh in pokrajinah se razlikuje glede na vsebino nadeva, uporabo začimb in obliko izdelka. Gre za sezonsko in lokalno pripravljeno kulinarično posebnost, ki je v času, ko se vse več govori o domači hrani, o poznavanju njenega izvora in oskrbe na lokalnem nivoju, nedvomno vedno bolj zanimiva tudi za potrošnika. Namen ocenjevanja in pokušanja kašnatih klobas na Čurkarijadi na Kogu je ohranjanje tradicije in vzpodbujanje izdelave kašnatih klobas, ki daje sodelujočim kmetijam možnost trženja teh izdelkov v okviru dopolnilnih dejavnosti na kmetijah.
Na jedilniku se čurke postrežejo poleg kisle repe in kislega zelja. Za vse udeležence in obiskovalce čurkarijade je pripravljena tudi pokušnja čurk posameznih kmetij, ki so sodelovale na ocenjevanju s svojimi izdelki. Čurkarijada na Kogu na eni strani obuja spomin na kulinarično dediščino podeželja, sodelujočim kmetijam v ocenjevanju čurk pa nakazuje tudi možnost trženja teh izdelkov v okviru dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. Prek organizacije ocenjevanj, pokušenj, organizacije prireditev in promocije se ta del dediščine slovenskega podeželja ohranja tudi poznejšim rodovom. Predvsem pa je pomembno, da tako ohranjamo čut za domačo, sezonsko in lokalno pridelano hrano, ki je kakovostna in dobra.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Tekmovanja „Antonovanje 2019" s številnimi prireditvami in dogodki v Prlekijo pritegnilo veliko obiskovalcev