Jurijevški nabijači „nabijali" pri županu v Bolehnečicih

Blagoslov in nabijanje BolehnečiciIzmed številnih prireditev in dogodkov, ki jih v Prekmurju, Prlekiji in Slovenskih goricah organizirajo ob praznovanju največjega krščanskega praznika – Velike noči, gotovo pripada eno častnih mest, tradicionalnemu dogajanju na območju občine Sveti Jurij ob Ščavnici, kjer domači „Jurijevški nabijači" skrbijo za ohranjanje starih običajev – razbijanje sten. In medtem ko po vsej Sloveniji v soboto, dan pred največjim praznikom, potekajo velikonočne vigilije, nočne liturgije pred veliko nočjo, pa različna društva poskrbijo za dopolnilo praznovanja. Slednje v občini Sveti Jurij poteka skozi vse dneve praznika, saj 16 članov Društva ročnih možnaristov „Jurijevški nabijači" obiskuje vse vasi, kamor jih povabijo.

V občini Sveti Jurij ob Ščavnici ohranjajo stari običaj streljanja z ročnimi možnarji

Ribiči so zakurili v Lisjakovi strugi

Kres Lisjakova strugaŠtevilni radgonski ribiči ter njihovi družinski člani in simpatizerji RD Radgona ter tudi drugi gostje, so veliki petek preživeli ob „tabornem ognju" in slastnih pečenih ribah. Že leta 2000 so namreč radgonski ribiči združili spomladansko čistilno akcijo ob svojem ribniku in ribiški hiši, v Lisjakovi strugi, kjer je spomladi veliko suhega vejevja in neuporabnega lesa, s prižigom kresa. Od začetka so prireditev imenovali „Srečanje ob tabornem ognju", ker pa je prireditev vsako leto za velikonočne praznike, natančneje na „postni" Veliki petek, sedaj temu rečejo „Velikonočno kresovanje".

Začela se je sezona kresovanj in prijetnih druženj

Nekdanji miličniki obiskali svojega komandirja, ki se je upokojil leta 1986

Policisti upokojenci na obiskuKar nekaj solz radosti je spontano spustil Martin Španbauer, ki bo letos jeseni napolnil 85 let, ko ga je na njegovem lepem in prijetnem domu na Noričkem Vrhu, streljaj iz Gornje Radgone, obiskalo kakšnih 20 njegovih nekdanjih sodelavcev na Policijski postaji Gornja Radgona. Na pobudo upokojene policistke Marije Rantaša so namreč policisti in administratorka, ki so bili na PP Gornja Radgona, ko se je leta 1986 upokojil njihov takratni komandir Martin Španbauer, organizirali to srečanje, ki se je začelo pri nekdanji radgonski policijski postaji na Maistrovem trgu, kjer sicer spomeniško zaščitena stavba močno propada. Po obisku pri svojem nekdanjem komandirju Španbauerju, so si ogledali tudi novo policijsko postajo, katero jim je razkazal sedanji komandir PP Gornja Radgona, Aleksander Kreslin.

Obisk upokojenih policistov PP GR

Pospravili so odpadke iz štirih vasi

Čistilna akcija TD MajolkaČlanice in člani enega najbolj dejavnih društev na radgonskem območju, Turistično društvo Majolka se tudi to pomlad niso izneverili tradiciji, ko v okolju kjer delujejo in večinoma živijo, skrbijo tudi za urejenost in čistočo naravnega okolja. Tako so minulo nedeljo v popoldanskem času izvedli tradicionalno čistilno akcijo na področju Krajevne skupnosti Črešnjevci – Zbigovci v občini Gornja Radgona, kjer so pospravili štiri vasi. Več deset aktivistov se je zbralo pri prodajalni Tuš v središču Črešnjevcev in se nato razdelilo v dve skupini. Ena skupina je čistila ob glavni cesti Gornja Radgona – Ptuj, skozi Črešnjevce in Orehovce, nato čez Orehovski Vrh, do gasilskega doma PGD Zbigovci. Druga skupina pa skozi Črešnjevce mimo Holtove vile in Zbogivce, prav tako do doma PGD Zbigovci.

Turistično društvo Majolka pripravilo še eno odmevno čistilno akcijo

Ob visokem življenjskem jubileju na obisku pri Ivanki Perša z Rožičkega Vrha

Ivanka Perša jubilejDandanes, ko se ljudje med seboj vse manj obiskujejo, ko vedno nekam hitimo in ne poznamo niti najbližjih sosedov, nekaterim obisk veliko pomeni. Ob obiskih je uživala tudi Ivanka Perša, ko so jo ob njenem okoglem življenjskem jubileju, 90. rojstnem dnevu obiskali župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici, Anton Slana, ter poverjenici Krajevnega odbora RK Sv. Jurij ob Ščavnici, Rozina Kraner in Jožica. Čeprav je ob obisku bila v bolniški postelji, je izkazala veselje in zadovoljstvo, da jo je obiskala omenjena delegacija. Ob njeni »ortopedski« postelji, so se zbali tudi njeni najbližji, družini sinov Marjana in Draga, po izrečenih čestitkah in izročitvi darila župana in Rdečega križa, so s slavljenko tudi nazdravili. Pozneje, pri obloženi mizi, ki so jo pripravile snahe Sonja, Silva in Majda, smo lahko izvedeli veliko zanimivega iz pestrega življenja slavljenke, ki se je rodila 3. aprila 1929 na Rožičkem Vrhu.

Tudi starejši in onemogli v postelji so veseli obiskov

Radgonski lovci spregovorili o narejenem v minulem obdobju

Lovci GR zborV svojem lovskem domu v Hercegovščaku so se na 70. zboru zbrali člani in članica LD Gornja Radgona, ki se ga je udeležilo 48 (od skupno 54) članov ter nekaj gostov, med katerimi tudi domači župan, sicer tudi lovec LD Negova, Stanislav Rojko. In potem, ko so prisluhnili poročilom starešine ter komisij in referentov je radgonska zelena bratovščina, ki se je za zbor odlično pripravila, saj je vse teklo kot po loju, v ospredje postavila letošnje aktivnosti, kjer bo proslava lepega jubileja – 70. letnice obstoja in uspešnega delovanja. Med spremljanjem dogajanja na zboru, so se prisotni gostje lahko prepričali, da v radgonski LD vlada pravo tovarištvo, kjer ne poznajo ne levo, ne desno, temveč so vsi v enotni isti smeri – naprej. Zato niti ne preseneča, da je starešina Milan Kolarič izrazil zadovoljstvo in ponos nad prehojeno potjo, hkrati pa optimizem za prihodnost. Njihovo društvo ne pozna politike, temveč je odprto vsakemu lovcu in ne preiskuje njihovih političnih ali kakšnih drugih nazorov. Kdor je vnet lovec, je vedno dobrodošel, saj lovci poznajo samo eno barvo – to je zelena – barvo svojih lovišč.

V ospredju praznovanje 70-letnice

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

„Antonovanje 2019" s številnimi prireditvami in dogodki v Prlekijo pritegnilo veliko obiskovalcev

 

Zlati medalji tudi v Kranj in Ljubljano

Antonovanje 2019V Jeruzalemsko – Ormoških vinorodnih goricah, natančneje na Kogu, vasici v ormoški občini ob hrvaški meji, so tudi letos ob godu sv. Antona puščavnika pripravili številne prireditve, ki so jih poimenovali „Antonovanje 2019". In čeprav se je v dobrem tednu (Antonov koncert MePZ Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica; Kulinarični večer na Turistični kmetiji Hlebec; Prireditev „Čurke in vino 2019"; Antonovo kegljanje z lokalno ponudbo na stojnicah; pogovor na temo "Priložnosti podeželja in lokalnih ponudnikov"; Čurkarijada s kulinaričnim razvajanjem - Odprta kuhinja, pokušina čurk in vina, stojnice lokalnih ponudnikov, pester program, prihod slovenskega vinskega kraljestva, 11. razstava na temo reje prašičev...; Romanje k Sv. Antonu Puščavniku; sv. maša za žive in pokojne prašičerejce ter zdravje pri živini;10. srečanje vozil Steyr kluba Kog in starodobnikov, srečanje domačih ansamblov in folklornih skupin, lokalna ponudba na stojnicah...), je bilo v ospredju ocenjevanje čurk s strokovno komisijo in komisijo potrošnikov. Čeprav je vse dogajanje bilo zelo zanimivo posebej kaže omeniti tudi kulinarični dogodek na Turistični kmetiji Hlebec, kjer so obiskovalce počastili s šesthodnim menijem, v katerem so kraljevale kašnate klobase oz. čurke, kot jim pravijo domačini. Tradicionalni lokalni kuhinji so – kot to vedo pri Hlebcu – vnesli pridih sodobnosti.

Kakorkoli že, Antonovanje na Kogu, ki so ga pripravili Društvo Antonovanje na Kogu, Združenje rejcev prašičev Ormož, KGZS – Zavod Ptuj in Združenje pridelovalcev mesa na kmetijah, je predvsem izpostavilo posebnost slovenskih kašnatih klobas. Pravzaprav je v teh dneh ob prazniku svetega Antona Puščavnika, ki poleg očeta menihov, velja za zavetnika živine in prašičerejcev, vse bilo v znamenju izbranih čurk in najboljših kogovskih vin, kulinarike in kulture. Kot poudarja predsednik Antonovanja, Slavko Perc, s tradicionalnim ocenjevanjem kašnatih klobas želijo promovirati ta pristen izdelek slovenskega podeželja. Perc dodaja, da so kašnate klobase del dediščine slovenskega podeželja, ki ga je treba ohranjati poznejšim rodovom. Prav to je namen organizacije Čurkarijade, ki je v prostorih OŠ Kog prvič potekala pred osmimi leti.
Na letošnji Antonijadi sta čurke po senzorični metodi ocenjevali dve komisiji: ena je bila strokovna, ki ji je predsedoval Peter Pribožič – specialist za prašičerejo pri KGZ Ptuj, druga pa je bila komisija potrošnikov, ki ji je predsedovala poznavalka in blogerka, sicer »vikendašica« na Kogu, Vanja Mramor. Komisiji sta ocenili 25 vzorcev, od tega 13 črnih čurk, 8 sivih in štiri bele oziroma prosene. Pri črnih čurkah je strokovna komisija podelila pet zlatih priznanj, komisija potrošnikov pa štiri. Pri sivih čurkah so se v strokovni komisiji odločili, da podelijo dve zlati priznanji, komisija potrošnikov je sivim črkam podelila štiri. Pri belih čurkah pa sta obe komisiji podelili po eno zlato priznanje. Komisijo potrošnikov so sestavljali: Franjo Soldat – predsednik Udruge kulturne baštine "Međimurska gruda" Dujnkovec (Hrvaška), Vanja Mramor – blogerka, poznavalka; Dragica Florjanič – predsednica TD Središče ob Dravi, Karolina Putarek – novinarka KTV Ormož, Natalija Fajfar – novinarka Radia Prlek, in Peter Kirič – direktor JZ za informiranje Ormož (Radio Prlek). In vsi so se strinjali, da čurkarijada na eni strani obuja spomin na kulinarično dediščino podeželja in sodelujočim kmetijam v ocenjevanju nakazuje možnost trženja izdelkov v okviru dopolnilnih dejavnosti na kmetijah.
Strokovna komisija je odločila, da so zlate kolajne dobili, črne čurke: Koroša (Križevci pri Ljutomeru), Žinko (Libanja), Munda – Šprah (Sodinci), Gostilna pr' Matičku (Kranj) in Kmečka sirarna in predelava mesa Perc (Kog); sive čurke: Munda – Šprah (Sodinci) in Dani Horvat (Ljubljana); bela čurka: Žinko (Libanja). Poleg čurk bo strokovna komisija izbirala najbolj primerno vino (izključno s Koga) k posamezni čurki – se pravi k črni, sivi in beli čurki. Kot nam je povedal član komisije Milan Hlebec, st. se je komisija odločila, da k črni čurki najbolj paše Modra franikinja (Vinska klet Sinead Liam Cabot iz Irske), k sivi čurki: Chardonnay – polsuhi (Vino Milan Hlebec), k beli čurki pa Chardonnay – polsladki (Vino Miran Plemenič).
„Vsak kraj ali pokrajina ima zanimive običaje, ki v sodobnem svetu in ob hitrem tempu življenja izginjajo v pozabo. Svoj čas so otroci tekali po vasi s šibami v rokah in kričali "friški bote, zdravi bote!" ali pa se valjali pod mizo in želeli "puno picekof pa rečekof". Danes so to le še zgodbice in lepo spomini na "frižeksunovo in barbarje". Da tudi spomini na te navade ne bodo izginili, na teh straneh opisujemo običaje iz naših krajev. Nekateri so starejši, nekateri so še živi. Če se bo v življenje povrnil vsaj en za marsikoga zgubljen ceremonial, bomo pri društvu Antonovanje zelo veseli", je pred osrednjo podelitvijo priznanj omenjenim izdelovalcem čurk in vinarjem ter tudi za dosežke na likovnem natečaju, med drugim povedal vodja Antonovanja Slavko Perc. Na prireditvi, katero je vodil Peter Kirič, in kjer ni manjkalo takšnih in drugačnih domačih dobrot, se je zbrala praktično cela vas, med njimi pa tudi številni gostje, kot sta poslanca Evropskega parlamenta Alojz Peterle in Igor Šoltes, državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu, Tanja Strniša, poslanci DZ in državni svetniki, okoliški župani in mnogi drugi. Seveda, ko gre za kulinariko in vina ne gre niti brez kraljic, saj so zraven bile lokalne vinske kraljice: Katja Kolarič, Tjaša Kovačič, Nives Plemenič, Jožica Gornik ter slovenska medena kraljica Valentina Marinič.

Kaj je to čurka?
Čurka je na območju Koga in večjega dela vzhodnega ormoškega območja ime za kašnato klobaso. Glede na vsebino nadeva poznamo bele, sive in črne čurke. Osnova nadeva je kaša. Pri belih čurkah je to prosena kaša z dodatki cimeta in sladkorja. Siva čurka je kašnata klobasa, ki ima v nadevu praviloma ajdovo kašo ali ješprenj, lahko tudi manjši dodatek prosene kaše ali riža. Poleg tega so lahko dodani ocvirki, del kuhane glavine ali pljuč. Črna čurka, v Sloveniji je zanjo najbolj razširjen izraz krvavica, je kašnata klobasa, ki ji je dodana kri. Osnovni nadev je ajdova kaša ali ješprenj, riž, meso glavine, pljuča, prepražena črevna mast, lahko tudi ocvirki. Izdelava kašnatih klobas ima v Sloveniji bogato tradicijo. Po posameznih vaseh in pokrajinah se razlikuje glede na vsebino nadeva, uporabo začimb in obliko izdelka. Gre za sezonsko in lokalno pripravljeno kulinarično posebnost, ki je v času, ko se vse več govori o domači hrani, o poznavanju njenega izvora in oskrbe na lokalnem nivoju, nedvomno vedno bolj zanimiva tudi za potrošnika. Namen ocenjevanja in pokušanja kašnatih klobas na Čurkarijadi na Kogu je ohranjanje tradicije in vzpodbujanje izdelave kašnatih klobas, ki daje sodelujočim kmetijam možnost trženja teh izdelkov v okviru dopolnilnih dejavnosti na kmetijah.
Na jedilniku se čurke postrežejo poleg kisle repe in kislega zelja. Za vse udeležence in obiskovalce čurkarijade je pripravljena tudi pokušnja čurk posameznih kmetij, ki so sodelovale na ocenjevanju s svojimi izdelki. Čurkarijada na Kogu na eni strani obuja spomin na kulinarično dediščino podeželja, sodelujočim kmetijam v ocenjevanju čurk pa nakazuje tudi možnost trženja teh izdelkov v okviru dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. Prek organizacije ocenjevanj, pokušenj, organizacije prireditev in promocije se ta del dediščine slovenskega podeželja ohranja tudi poznejšim rodovom. Predvsem pa je pomembno, da tako ohranjamo čut za domačo, sezonsko in lokalno pridelano hrano, ki je kakovostna in dobra.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Tekmovanja „Antonovanje 2019" s številnimi prireditvami in dogodki v Prlekijo pritegnilo veliko obiskovalcev