Negovski gasilci ob njegovem visokem jubileju obiskali tovariša Maksa Lončariča

Maks Lončarič jubilejTe dni, ko praznuje Maks Lončarič lep okrogel jubilej – 80. rojstni dan, so ga med drugimi obiskali tudi gasilski tovariši. Na njegovem domu v Negovi, natančneje v zaselku Negovska vas, kjer živi, je prijaznega Maksa obiskala močna gasilska delegacija PGD Negova, kjer je tudi sam član že več kot 60 let, na čelu z aktualnim predsednikom Štefanom Puckom. Po opravljenih čestitkah in izročenem darilu, so obiskovalci in gostje zasedli bogato obloženo mizo, za kar sta poskrbeli hčerka Jožica in slavljenčeva žena Pepika. Potem, ko so ob napitnici »Kolko kapljic tolko let...«, nazdravili s penino, kot se za tak jubilej spodobi, je stekel prijazen pogovor s slavljencem. Ob tem so obujali tudi spomine na Maksovo prehojeno pot v gasilkah vrstah PGD Negova.

Če je nekdo član gasilske druščine več kot 60 let...

Puconci so gostili tradicionalni prireditvi Dödolijada (zmaga v Pečerovce) in Zlata kijanca (zmaga v Bodonce)

DödolijadaKulturno-turistično društvo (KTD) Puconci, je na igriščih ob puconski osnovni šoli pripravilo svoji tradicionalni prireditvi, 16. Dödolijado in 21. Zlata kijanco, prvič pa tudi biciklijado. Ob zanimivem kulinaričnem tekmovanju v pripravi priljubljene prekmurske jedi – dödolov, je potekala tudi kulinarična razstava domačih jedi, ob vseh teh dobrotah pa so se marsikomu pocedile sline, mnogi rekreativci pa so se podali na daljše ali krajše kolesarske potepe. Pod žgočim soncem in odprtim ognjem, kar za tekmovalke in tekmovalce, ni bilo ravno prijetno, se je zbralo več kot 30 ekip, sestavljenih iz članov iz društev in vasi, ki so na svojevrsten način prikazali tradicionalno jed naših dedkov in babic.

Prijetne dišave po dödolih so pritegnile množice

V praksi potrjujejo „demenci prijazno točko"

Sprehod DSO GRPodobno kot že nekaj let so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona svetovni dan Alzheimerjeve bolezni obeležili s pohodom ali sprehodom v bližnji mestni park. Že zjutraj je na enoti za stanovalce z demenco, vladalo posebno vzdušje. Po zajtrku so se namreč stanovalci ob pomoči domskega osebja uredili, oblekli, nekateri so si pripravili invalidske vozičke in »hojice« ter se že pred napovedano uro zbrali v avli doma. Kot prostovoljci so se jim pridružili še nekateri iz bivalne enote in nekaj zaposlenih ter direktor DSO, mag. Marjan Žula. Kmalu je povorka počasi krenila proti bližnjemu mestnemu parku.

Sprehod za spomin ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni

Srečali so se maturanti generacije 1953/54, med njimi tudi upokojeni nadškof in številne druge znane osebnosti

Maturantje Prve gimnazije MBPoletje je med drugim tudi čas, ko se srečujejo nekdanji sošolci ob takšnih in drugačnih obletnicah mature. In takšna srečanja, druženja in obujanje spominov na mlada, osnovnošolska ali srednješolska leta, so vedno prijetna in vesela. Toliko bolj, če se srečajo dedki in babice, ki so maturirali pred častitljivimi 65 leti. Prav takšno srečanje je pred dnevi potekalo v Mariboru in posredno v Slovenskih goricah, saj od tam prihaja veliko maturantov. Polde Matjašič iz Lenarta je namreč poskrbel za nepozabno srečanje in druženje maturantov generacije 1953/54 nekdanje realke/prve gimnazije Maribor.

Maturirali so pred davnimi 65 leti

Gasilci pred upokojenkami in veterani

Bujta repaV okviru 24. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi jubilejno, 10. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat nastopilo 14 predvsem domačih ekip iz Prekmurja, samo tekmovanje pa je potekalo pod vodstvom Nine Lebar, in pod budnim očesom članov strokovne komisije (Strokovna učitelja kuharstva na SŠGT Radenci, Zdenka Tompa in Dušan Zelko, ter vodja kuhinje v hotelu Lipa v Lendavi, Jože Horvat). Pri kuhanju na odprtem ognju in v kotličku, je tekmovalcem gotovo bilo zelo vroče, kajti že brez ognja je bila temperatura krepko nad 30 stopinj, a ker je šlo bolj za druženje kot zmago, ni bilo nobene bojevitosti in vsi so se vmes hladili s tekočimi pripomočki.

Desetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Uličarji pred „Šestko" in Brodarji

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču Lutvercih je tamkajšnje Športno društvo Luverci, minuli konec tedna, pripravilo vaške šaljive igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo pet ekip, ob tem se je v streljanju s fračo borilo 30 oseb, od tega 23 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite in predvsem šaljive, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire.

Na vaških igrah v Lutvercih jih je 30 streljajo s fračo

Veliko se jih je udeležilo tradicionalnega avgustovskega piknika v radgonskem DSO

DSO piknikPodobno kot že prej, so se še avgusta, ob lepem in prijetnem poletnem popoldnevu, ob fontani, na dvorišču Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona na pikniku zbrali stanovalci doma, njihovi svojci, prostovoljci, zaposleni in nekateri gostje. Skupaj so ugotovili, da se je lepo družiti in klepati s sovrstniki in svojimi bližnjimi. Zato so z veseljem klepetali, obujali spomine, se nasmejali, seveda tudi uživali ob dobri hrani ter osvežilni pijači, in vse skupaj je spet minulo v nadvse prijetni atmosferi. In znova se je potrdilo, da ima vodstvo doma razumevanje za stanovalce in njihove svojce, saj se vsi radi družijo.

Ob dobrotah z žara se je bilo prijetno družiti s svojci in sovrstniki

Ob visokem življenjskem jubileju trije predsedniki obiskali in obdarili lovskega tovariša Jožeta Vogrina

LD Negova VogrinV Lovski družini Negova, kjer posebno pozornost namenjajo izobraževanju in usposabljanju članstva, ter še zlasti varovanju narave, okolja in prostoživečih živali, posebno pozornost namenjajo tudi svojim starejšim prijateljem jubilantom. Nikoli namreč ne pozabijo na svoje tovariše, člane zelene bratovščine, ki že desetletja aktivno delujejo v lovskih organizacijah, hkrati pa imajo okrogel življenjski jubilej. In tako je te dni delegacija LD Negova, v sestavi aktualnega starešine – predsednika Marjana Kšela, ter njegovih predhodnikov Slavka Lončariča, ki je LD Negova vodil 14 let, in Vlada Rojka, ki je bil starešina tri mandate oz. 12 let, obiskala enega najstarejših lovskih tovarišev Jožeta Vogrina, ki je obeležil 85. rojstni dan, hkrati pa je že skorajda pol stoletja lovec in član LD Negova. V Spodnjih Ivanjcih, kjer slavljenec domuje, se je prijetnemu srečanju, obdarovanju in čestitanju, ob lepo obloženi mizi, za kar sta poskrbeli njegova soproga Zvonka in sin Robert, pridružil še sosed, sicer aktualni tajnik LD Negova, Andrej Slogovič.

Ljubi naravo in divjad, v gozd bo hodil, dokler ga bodo noge nesle

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

In memoriam

 

Dr. Milošu Radašinu (1930-2012) v spomin... 

Dr. Miloš RadašinBil je prvi zares vroč in sončen dan v letošnjem letu, ki smo ga zaposleni ZD Gornja Radgona namenili obisku pokopališča v Apačah, da se poslovimo od dolgoletnega sodelavca in prijatelja, Miloša Radašina, dr. med., ki je resnici na ljubo že precej let v pokoju, ampak zato ga ne bomo nič manj pogrešali. Pridružili so se nam tudi številni prav tako že upokojeni sodelavci.

Je že tako v življenju, da je treba „iti dalje“…dalje zato, ker so to besede, ki smo jih slišali vsak dan iz njegove ordinacije. Ne samo medicinska sestra, ki je delala z njim, ampak predvsem številni njegovi pacienti, so se v čakalnici zdramili in ob glasnem in gromkem glasu njihovega doktorja, prišli v ambulanto kar sami in to trije naenkrat in ni bilo treba sestri še posebej klicati naprej. Če se samo spomnim na začetku, ko smo kot mlade sestre morale včasih nadomeščati njegovo medicinsko sestro, ki je takrat delala z njim. Dolga leta je bila to sestra Olga, pozneje pa vse do upokojitve sestra Suzana. Kako nas je bilo strah tega „mogočnega in glasnega“ dr. Radašina. Ampak ne za dolgo. Kaj hitro smo spoznali, da se za tem mogočnim glasom skriva nežna vojvodinska duša. Bolj smo ga spoznavali, manj je bilo strahu in bojazni. Vse bolj smo v njem videli človeka z mehko dušo, ki je spoštoval svoje bližnje sodelavce in ob vsakem trenutku dajal občutek, da se lahko zaneseš na njega, da ti bo stal ob strani v vsakršni situaciji.

Tudi pacienti so ob začetni zadržanosti, ki jo je pač deležen skoraj vsak, ki pride od nekod na novo, spoznali, da so dobili v Apaško dolino človeka z dušo in dobrega strokovnjaka na področju medicine. S svojo strokovnostjo je rešil marsikatero življenje in marsikomu olajšal trpljenje. S svojimi pacienti in sodelavci je stkal veliko prijateljskih vezi. Tudi dr. Radašin je šel dalje…, dalje na pot, kamor bomo nekoč šli vsi. Na tej poti ga je spremljalo mnogo cvetja, ki ga je imel tako rad in spremljala ga je pesem, ki mu je prav tako bila blizu. Zato bom izkoristila za konec refren pesmi, ki jo je neštetokrat odpel z glasom, kateri je odmeval, da je donelo… »A, kad umrem, a, kad umrem, na grob meni dođite, od spomenka plavog cveta, venac mi ispletite«.(Ž.Milić). Spominčic res ni bilo, bilo je pa veliko lepih rož in bili smo tam mi.

V imenu sodelavcev zapisala: Slavica Mencinger, ZD Gornja Radgona

Pripis uredništva:

Miloš Radašin, dr. med., je bil rojen 5.1.1930, in je leta 1958 končal Medicinsko fakulteto v Beogradu. Na osnovi pridobljene osnovne medicinske izobrazbe je leta 1969 opravil specialistični izpit v Novem Sadu, leta 1995 pa licenco v Ljubljani. Svojo delovno dobo je 1.3.1971 pričel v Zdravstvenem domu v Gornji Radgoni, in sicer v ambulanti v Apačah. Nastanil se je v stanovanje nad ambulanto in opravljal delo splošnega zdravnika s stalno prisotnostjo za posredovanje pri bolnikih. Oral je ledino zdravniškega poklica v občini Gornja Radgona. Deloval je v težkih pogojih, saj je poleg svojega rednega dela opravljal tudi dežurstva v Zdravstvenem domu Gornja Radgona, kar pa je mnogokrat trajalo nekaj dni in noči zaporedoma. A mu nič ni bilo težko. Ker je bival v Apačah, je bil pri nudenju zdravniške pomoči prisoten praktično 24 ur. Vedno je želel in bil pripravljen pomagati ljudem v stiski. Bil je hišni zdravnik in je svoje paciente dobro poznal, zaradi česar je bil natančen pri postavljanju diagnoz bolezni in ukrepov za zdravljenje. Poznan je bil po natančnosti pri delu, odkritosti in neposrednosti pri kontaktiranju s pacienti in njihovimi svojci. Z vestnim delom je želel vedno pomagati ljudem, zato je bil v svojem okolju zelo priljubljen in spoštovan tako kot zdravnik kot človek. Svoje delo je opravljal 40 let, do leta 1999 in še dodatnih šest mesecev nadomeščanja dela zdravnika, dokler ni prišel nadomestni zdravnik. S svojim življenjskim vestnim delom dobrega zdravnika je pustil trajen pečat na humanitarnem področju v okolju, v katerem je deloval in živel. Za svoje delo je bil deležen številnih priznanj in nagrad, med drugim je leta 2005 prejel tudi srebrni grb občine Gornja Radgona.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR V spomin In memoriam