Pomembno je tudi nedeljsko dopoldansko druženje

Bolšji sejem OrehovciOb gasilskem domu PGD Orehovci, tik ob regionalni cesti Gornja Radgona – Ptuj, že vrsto let deluje bolšji sejem, ki se ne glede na letni časi, odvija vsako prvo nedeljo v mesecu. Na sejmu svoje predmete, ne nove, pač pa stare, prodajajo tisti, ki jih niso odvrgli v smeti in se zavedajo, da bi jih lahko kdo še uporabil. Sejem je zanimiv tudi za zbiratelje starin, saj so mnogi predmeti stari, nekateri tudi več kot sto let. Kot so nam povedali organizatorji iz PGD Orehovci, je sejem namenjen tudi nedeljskemu dopoldanskemu druženju, ki ga je v zadnjem času, ko imamo vsi preveč obveznosti, vse manj. Za nekatere domačine in tudi sosede iz vasi v okolici in celo iz Gornje Radgone in Radencev, je prva nedelja v mesecu, ravno zaradi orehovskega sejma, postala pravi praznik.

Bolšji sejem v Orehovcih še deluje

Zlati medalji tudi v Kranj in Ljubljano

Antonovanje 2019V Jeruzalemsko – Ormoških vinorodnih goricah, natančneje na Kogu, vasici v ormoški občini ob hrvaški meji, so tudi letos ob godu sv. Antona puščavnika pripravili številne prireditve, ki so jih poimenovali „Antonovanje 2019". In čeprav se je v dobrem tednu (Antonov koncert MePZ Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica; Kulinarični večer na Turistični kmetiji Hlebec; Prireditev „Čurke in vino 2019"; Antonovo kegljanje z lokalno ponudbo na stojnicah; pogovor na temo "Priložnosti podeželja in lokalnih ponudnikov"; Čurkarijada s kulinaričnim razvajanjem - Odprta kuhinja, pokušina čurk in vina, stojnice lokalnih ponudnikov, pester program, prihod slovenskega vinskega kraljestva, 11. razstava na temo reje prašičev...; Romanje k Sv. Antonu Puščavniku; sv. maša za žive in pokojne prašičerejce ter zdravje pri živini;10. srečanje vozil Steyr kluba Kog in starodobnikov, srečanje domačih ansamblov in folklornih skupin, lokalna ponudba na stojnicah...), je bilo v ospredju ocenjevanje čurk s strokovno komisijo in komisijo potrošnikov. Čeprav je vse dogajanje bilo zelo zanimivo posebej kaže omeniti tudi kulinarični dogodek na Turistični kmetiji Hlebec, kjer so obiskovalce počastili s šesthodnim menijem, v katerem so kraljevale kašnate klobase oz. čurke, kot jim pravijo domačini. Tradicionalni lokalni kuhinji so – kot to vedo pri Hlebcu – vnesli pridih sodobnosti.

„Antonovanje 2019

Pripravili so prvo izmenjevalnico otroških oblačil in igrač, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

Izmenjevalnica oblačil in igračPo decembrski izjemno uspešni „izmenjevalnici" oblačil in obutve za otroke in odrasle, je v sodelovanju radgonske Iniciative Rastišče, skupaj s soboško igralnico Mali ČuDo, ter Mensano, pripravila še „Izmenjevalnico otroških oblačil in igrač" in vsega ostalega. Z željo, da bi nekoliko omilili zapravljanje in razsipništvo, so v igralnico Mali ČuDo v prostorih Mensane v Murski Soboti aktivisti omenjenih organizacij pritegnili kakšno stotnijo otrok in njihovih mamic, očkov, dedkov in babic, ki so prinašali svoje reči, domov pa odnašali „nova" oblačila, obutev, igrače... Glede na to, da je šlo za prvo tovrstno izmenjevalnico, sta glavni organizatorici dogodka, Nika Škof (Rastišče) in Barbara Muhič (Mali ČuDo), zadovoljni z obiskom in tudi izmenjavo. Povesta tudi, da je izmenjevalnica otroških oblačil, igrač in vseh ostalih otroških potrebščin omogočala trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe in igralnega parka otrok, ki je povrhu še zastonj.

Zamenjali so igrače, oblačila in obutev

Pred pol stoletja sta začela iz nič, a z veliko ljubezni

Zlata poroka DruzovičEnako, kot pred 50 leti, ko sta si pred matičarjem in pred oltarjem izrekla zvestobo Zofija in Karel Druzovič iz Gočove pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah, sta tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Takrat sta k civilni poroki odšla v Lenart, cerkveni pa v cerkev Sv. Trojice, kjer sta sedaj potekala oba obreda. Civilni obred zlate poroke je tokrat, ob matičarki Dragici Kramberger, prvič v vlogi župana opravil David Klobasa. Dragica je na drobno opisala življenje in delo zlatega para, župan pa jima je namenil nekaj prijaznih besed, ter jima izročil zlatoporočno spominsko listino, ter darilo občine.

Zlato poroko sta obhajala Zofija in Karel Druzovič iz Slovenskih goric

Po šestih desetletjih spet pred istim oltarjem

Biserna poroka SteyerV teh zimskih dneh, ko je največ praznikov in praznovanj, sta 60-letnico poroke, torej biserno poroko obeležila Marija in Ivan Steyer iz Črncev v Apaški dolini. Enako kot pred šestimi desetletji, sta se zakonca, tudi tokrat, skupaj s svojimi domačimi, sosedi in prijatelji, k bisernoporočnemu obredu podala v farno cerkev v Apačah. Pred cerkvijo ju je z igranjem pozdravila Pihalna godba Apače, pri kateri je nekoč igral tudi njun pokojni sin Ivan. Ko so njuni svatje v cerkvi postavili špalir, ju je župnik Janez Ferencek povabil v cerkev, k zahvalni maši in bisernoporočnemu obredu, ki je potekal med darovano sv. mašo.

Pred 60 leti sta se poročila Marija in Ivan Steyer iz Črncev

Najstarejši pomurski policist je pred sedmimi desetletji prišel iz Krškega

Policisti pri ŽabkarjuKo smo zemljani v ponedeljek, 31. decembra 2018 praznovali prihod novega leta 2019, je Jože Žabkar iz Moščancev v občini Puconci, imel dvojni razlog za praznovanje. Najstarejši živeči pomurski policist je namreč prav na silvestrovo praznoval tudi visok osebni jubilej - 98. rojstni dan. Dober teden po jubileju, ko smo mu mnogi voščili in zaželeli še veliko zdravih in zadovoljnih let, so Žabkarja, na njegovem domu obiskali in mu čestitali direktor Policijske uprave Murska Sobota, Damir Ivančić, skupaj s članoma kluba policijskih upokojencev Maksa Perca, Marjanom Horvatom (predsednik) in Romanom Verganom, ki je dolga leta bil Žabkarjev sodelavec, zraven pa je bila tudi tiskovna predstavnica PU Murska Sobota, Suzana Rauš.

Jože Žabkar je obeležil 98. rojstni dan

Nad 150 pohodnikov se je štirinajstič iz Gornje Radgone odpravilo do Rodmošcev

Trstenjakov pohodV spomin na svojega velikega soseda, velikega Prleka, Slovenca, na profesorja, teologa, psihologa, akademika in častnega občana Gornje Radgone, dr. Antona Trstenjaka, človeka svetovnega slovesa, ki je vse svoje življenje posvečal človeku, iskanju poti do njega, bitju prihodnosti, sta Planinsko društvo Gornja Radgona in Turistično društvo Majolka, že štirinajstič organizirali spominski pohod do rojstne akademikove hiše. V lepem in sončnem zimskem vremenu se je nad 150 pohodnikov iz cele Slovenije, odpravilo iz Aleje velikih v Gornji Radgoni, kjer je tudi Trstenjakovo spominsko obeležje, in vse jih je pot vodila po vinorodnih hribčkih do hiše, kjer je pred 113 leti (8.1.1906), akademik Trstenjak bil rojen. Tudi tokratni pohod, dolg 15 km, posvečen 113-letnici rojstva prleškega velikana, je poleg planincev iz domače regije pritegnil tudi ljubitelje narave iz širšega območja Slovenije.

Sprehodili so se v spomin na akademika Trstenjaka

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

In memoriam

 

Dr. Milošu Radašinu (1930-2012) v spomin... 

Dr. Miloš RadašinBil je prvi zares vroč in sončen dan v letošnjem letu, ki smo ga zaposleni ZD Gornja Radgona namenili obisku pokopališča v Apačah, da se poslovimo od dolgoletnega sodelavca in prijatelja, Miloša Radašina, dr. med., ki je resnici na ljubo že precej let v pokoju, ampak zato ga ne bomo nič manj pogrešali. Pridružili so se nam tudi številni prav tako že upokojeni sodelavci.

Je že tako v življenju, da je treba „iti dalje“…dalje zato, ker so to besede, ki smo jih slišali vsak dan iz njegove ordinacije. Ne samo medicinska sestra, ki je delala z njim, ampak predvsem številni njegovi pacienti, so se v čakalnici zdramili in ob glasnem in gromkem glasu njihovega doktorja, prišli v ambulanto kar sami in to trije naenkrat in ni bilo treba sestri še posebej klicati naprej. Če se samo spomnim na začetku, ko smo kot mlade sestre morale včasih nadomeščati njegovo medicinsko sestro, ki je takrat delala z njim. Dolga leta je bila to sestra Olga, pozneje pa vse do upokojitve sestra Suzana. Kako nas je bilo strah tega „mogočnega in glasnega“ dr. Radašina. Ampak ne za dolgo. Kaj hitro smo spoznali, da se za tem mogočnim glasom skriva nežna vojvodinska duša. Bolj smo ga spoznavali, manj je bilo strahu in bojazni. Vse bolj smo v njem videli človeka z mehko dušo, ki je spoštoval svoje bližnje sodelavce in ob vsakem trenutku dajal občutek, da se lahko zaneseš na njega, da ti bo stal ob strani v vsakršni situaciji.

Tudi pacienti so ob začetni zadržanosti, ki jo je pač deležen skoraj vsak, ki pride od nekod na novo, spoznali, da so dobili v Apaško dolino človeka z dušo in dobrega strokovnjaka na področju medicine. S svojo strokovnostjo je rešil marsikatero življenje in marsikomu olajšal trpljenje. S svojimi pacienti in sodelavci je stkal veliko prijateljskih vezi. Tudi dr. Radašin je šel dalje…, dalje na pot, kamor bomo nekoč šli vsi. Na tej poti ga je spremljalo mnogo cvetja, ki ga je imel tako rad in spremljala ga je pesem, ki mu je prav tako bila blizu. Zato bom izkoristila za konec refren pesmi, ki jo je neštetokrat odpel z glasom, kateri je odmeval, da je donelo… »A, kad umrem, a, kad umrem, na grob meni dođite, od spomenka plavog cveta, venac mi ispletite«.(Ž.Milić). Spominčic res ni bilo, bilo je pa veliko lepih rož in bili smo tam mi.

V imenu sodelavcev zapisala: Slavica Mencinger, ZD Gornja Radgona

Pripis uredništva:

Miloš Radašin, dr. med., je bil rojen 5.1.1930, in je leta 1958 končal Medicinsko fakulteto v Beogradu. Na osnovi pridobljene osnovne medicinske izobrazbe je leta 1969 opravil specialistični izpit v Novem Sadu, leta 1995 pa licenco v Ljubljani. Svojo delovno dobo je 1.3.1971 pričel v Zdravstvenem domu v Gornji Radgoni, in sicer v ambulanti v Apačah. Nastanil se je v stanovanje nad ambulanto in opravljal delo splošnega zdravnika s stalno prisotnostjo za posredovanje pri bolnikih. Oral je ledino zdravniškega poklica v občini Gornja Radgona. Deloval je v težkih pogojih, saj je poleg svojega rednega dela opravljal tudi dežurstva v Zdravstvenem domu Gornja Radgona, kar pa je mnogokrat trajalo nekaj dni in noči zaporedoma. A mu nič ni bilo težko. Ker je bival v Apačah, je bil pri nudenju zdravniške pomoči prisoten praktično 24 ur. Vedno je želel in bil pripravljen pomagati ljudem v stiski. Bil je hišni zdravnik in je svoje paciente dobro poznal, zaradi česar je bil natančen pri postavljanju diagnoz bolezni in ukrepov za zdravljenje. Poznan je bil po natančnosti pri delu, odkritosti in neposrednosti pri kontaktiranju s pacienti in njihovimi svojci. Z vestnim delom je želel vedno pomagati ljudem, zato je bil v svojem okolju zelo priljubljen in spoštovan tako kot zdravnik kot človek. Svoje delo je opravljal 40 let, do leta 1999 in še dodatnih šest mesecev nadomeščanja dela zdravnika, dokler ni prišel nadomestni zdravnik. S svojim življenjskim vestnim delom dobrega zdravnika je pustil trajen pečat na humanitarnem področju v okolju, v katerem je deloval in živel. Za svoje delo je bil deležen številnih priznanj in nagrad, med drugim je leta 2005 prejel tudi srebrni grb občine Gornja Radgona.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR V spomin In memoriam