Resnica se začenja v dvoje...

Zlata poroka BrglezV družbi številnih sorodnikov in prijateljev sta v teh vročih poletnih dneh zlato poroko obeležila Irena in Jože Brglez iz Terbegovcev pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Enako kot pred pol stoletja, sta tudi tokrat svojo zvestobo potrdila pred matičarjem in oltarjem. Civilni del poroke je potekal v poročni dvorani KUS-a pri Sv. Juriju ob Ščavnici, opravil pa ga je, ob sodelovanju matičarke Jožice Bračko, domači župan Anton Slana, ki je v svojem nagovoru predstavil njuno življenjsko zgodbo. Ob tej priliki jima je izročil zalatoporočno spominsko listino in podaril knjigo »Resnica se začenja v dvoje«, nemškega avtorja Michaela Lukasa Moellerja. Cerkveno poročno slavje je potekalo v cerkvi Sv. Jurija, kjer je ob daritvi sv. maše cerkveni poročni obred opravil domači župnik Boštjan Ošlaj. Ob tej priliki jima je namenil nekaj lepih besed. Med drugim je dejal, da sta zakonca vzgled mladim, ki šele stopajo v zakon.

Zlato poroko sta obhajala Irena in Jože Brglez iz Slovenskih goric

Uredil je družinsko drevo na katerem je 155 živih Makarijevih

Rodbina MakariIzjemno veselo je konec tedna bilo na Turistični kmetiji Ferencovih v Kraščih na Goričkem, kjer so se srečali ožji člani rodbine Makar, ki so razpršeni po Prekmurju, pa tudi drugje po Sloveniji in tujini. Za vse skupaj je najbolj zaslužen 17-letni Blaž Makari, dijak 1. letnika Srednje elektrotehnične šole v Murski Soboti, ki je že v 5. razredu osnovne šole za domačo nalogo naredil družinsko drevo svojih prednikov, v katerem so bili zabeleženi njegovi prastari starši, potem stari starši, starši in na zadnje še on.

Sedemnajstletnik zbiral podatke, odkril vse potomce in jih združil na veselem srečanju

Miran Srt in Darko Bolčina s po dvema kolajnama

VVS Gornja RadgonaTudi letos se v Območnem združenju veteranov vojne za Slovenijo (OZ VVS) Gornja Radgona, niso izneverili tradiciji, saj so že desetič pripravili svojo tradicionalno prireditev, Dan radgonskega OZ VVS. Najprej so na „Kardinarjevem ribniku" v Segovcih pripravili tradicionalno tekmovanje v športnem ribolovu, ki se ga je udeležilo 14 tekmovalcev. Naslednji dan pa so ob Lovskem domu LD Apače v Črncih potekala še nekatera športna tekmovanja in predvsem druženje. Na družabnem srečanju oz. dnevu OZ VVS, ki so se ga med okoli 80 članov OZ VVS, udeležili tudi nekateri gostje, je poleg v športnem ribolovu potekalo tekmovanje v pikadu, metu bombe, streljanju z zračno puško, šahu in balinčku.

S športnimi tekmovanji in druženjem, obeležen 10. dan OZ VVS

Pri „Lovenjaku", kjer je enajstič zadišalo po paprikašu, krstili tri štorklje: Juliško, Faniko in Ferenca

Paprikašijada LovenjakV lepem in sončnem vremenu, kjer vročina od spodaj in zgoraj ni prizanašala kuharjem in obiskovalcem, je ob „Lovenjakovem dvoru", znani prekmurski gostilni, v Polani pri Murski Soboti, potekala tradicionalna, 11. paprikašijada z zanimivim programom, ki ga je povezovala Silva Vrbnjak. Ker je paprikaš zelo razširjena lokalna jed v Pomurju, so se „Lovenjakovi" pravzaprav Pavlinjekovi organizatorji že pred dobrim desetletjem odločili vsako leto pripravljati tekmovanje v kuhanju paprikaša, udeleženci pa si lahko izberejo, ali bo to piščančji, ribji, svinjski, kunčji, gobov-lisičkin..., saj meso le delno prispeva k okusu same jedi.

Ekipa KS Polana z najboljšim paprikašem

Vabilo na 7. prijateljsko rekreacijsko kolesarjenje

KolesarjenjeTudi letos je prva sobota v mesecu juliju že 7. leto zapovrstjo v župniji sv. Petra v Gornji Radgoni namenjena kolesarjenju. V sklopu dogodkov in aktivnosti, ki so načrtovani ob prazniku farnega zavetnika sv. Petra v Gornji Radgoni prireja župnija Gornja Radgona tradicionalno prijateljsko rekreacijsko kolesarjenje, ki bo letos v soboto 6. julija s startom izpred Trstenjakovega doma v Gornji Radgoni ob 6.00 uri. Ljubitelje rekreacijskega kolesarjenja vabimo da se nam tudi letos pridružijo na tradicionalnem » Prijateljskem rekreacijskem kolesarjenju«, ko bomo dan namenili druženju ob poganjanju pedal kolesa, hkrati pa obiskali in spoznali veliko zanimivega. Letošnja trasa je načrtovana s startom izpred Trstenjakovega doma, kjer nas bo odpremil z blagoslovom za srečno in varno pot župnik Franc Hozjan.

Rekreacijsko kolesarjenje

Maja 1969 in maja 2019 v isti cerkvi Čadram - Oplotnica

Zlata poroka CugmasV družbi kakšnih 50 svatov, predvsem svojih najdražjih in najbližjih, na čelu z otroki: Robertom, Boštjanom in Jasmino, njihovimi partnerji, ter petimi vnukinjami: Evo, Mašo, Ano, Ajo in Nežo, sta 50-letnico skupnega zakona, minulo soboto, obeležila Marjan in Sonja Cugmas iz Slovenskih Konjic. Slavnostni zlati obred s ponovno zaobljubo ter sveto mašo, v župnijski cerkvi sv. Janez Krstnik Čadram – Oplotnica, je opravil domači župnik Davorin Vreča (Davorin mimogrede izvira iz Gornje Radgone op.p.), prav tam kjer sta Marjan in Sonja pred petdesetimi leti in enim dnevom (24.5.1969), ko ju je do konca njunih dni povezal sedaj že pokojni duhovnik Alojz Lasbaher.

Marjan in Sonja Cugmas sta obeležila zlato obletnico skupnega življenja

Vseh devet ekip z zlato medaljo

Kihača VogričevciV prleškem Društvu za ohranitev jedi naših babic – Kihača, se zavedajo, da med ohranjanje starih običajev in kulturne dediščine, kamor sodi tudi kulinarika naroda, gotovo sodijo tudi različne prireditve, kjer tekmujejo v kuhanju različnih starih in bolj kot ne pozabljenih jedi. In tovrstnih dogodkov, prikazov in tekmovanj je tudi na severovzhodu države, iz leta v leto več. Zato kuhanje jedi na žlico, katerih okus spominja na tistega izpred mnogih let, ko so vampe, kisle juhe, golaže, paprikaše, prežganke in podobne jedi, kuhale naše mame in babice, še ni pozabljeno. Okusi so še vedno zelo podobni tistim, starim. To so dokazale številne ekipe, ki so se udeležile kuhanja jedi na žlico v kotličku, ki ga je minulo nedeljo, v okviru krajevnega praznika v Vogričevcih pri Ljutomeru pripravilo omenjeno domače Društvo za ohranitev jedi naših babic – Kihača, katero vodi Igor Slokan. Tokrat so prav vse nastopajoče ekipe kuhale različne jedi „na žlico", žal je šest od 15 prijavljenih ekip, zaradi slabega vremena, nastop odpovedalo. Kljub temu je bilo tekmovanje zanimivo, skuhane jedi pa odlične.

Zmagovalec tekmovanja v kuhanju jedi „na žlico

Na 23. bogračiadi le 15 ekip z veliko predvolilnega naboja - Jevškovi in Židanovi SD na 2. mestu

Bogračiada MSMinulo soboto, ko je na dvorišču hotela Diana v središču prekmurske prestolnice Murske Sobote, že triindvajsetič močno dišalo po znameniti prekmurski jedi – bograču, katerega so poklicni in zlasti ljubiteljski kuharji pripravljali na tradicionalnem tekmovanju, je bilo zraven, med lepim številom obiskovalcev in gostov, tudi kar nekaj znanih osebnosti. To niti ne preseneča ob dejstvu, da se bližajo volitve v Evropski parlament in številni kandidati so se želeli predstaviti prekmurskim in prleškim volivcem. Bograč sicer ima v Prekmurju prav posebno mesto, saj je zasidran v tamkajšnjo kulturno-zgodovinsko dediščino, zlasti kulinariko, in kuharske prireditve vedno znova privabljajo kuharje in pokuševalce.

Najboljši bograč so skuhale „Sončnice

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Alojz Misja (*18.04.1924 - + 09.09.2013)

 

In memoriam/ Odšel je velik človek iz Zbigovcev

Lojze MisjaSvojci in prijatelji iz Slovenije in Avstrije so se na graškem pokopališču poslovili od zavednega Slovenca Alojza Misje, rojenega v Zbigovcih 14 pri Gornji Radgoni, kamor je vedno rad prihajal, dokler mu je to dopuščalo zdravje. Družino Misja iz Zbigovcev je poznalo veliko ljudi iz okolice Gornje Radgone, še posebej Lojzetovega očeta, ki je bil svoje čase najstarejši občan in gasilec v Zbigovcih. Poslovilni govor (slovenski obred) je na pogrebu imel pater Jože Lampret, ki je tudi daroval sveto mašo, saj skrbi za slovenske vernike v Gradcu. Tja se namreč vozi ob nedeljah iz Olimja. In prav zanimivo je bilo slišati, da je bil Lojzetov prastric, nadškof njegova eminenca dr. Jakob Misja (30.6.1838-24.3.1902), prvi slovenski kardinal. Rojen je sicer bil na Moti pri Ljutomeru, a ima tudi na radgonskem območju več uglednih sorodnikov.

Pokojni Lojze Misja, ki je bil rojen 18.4.1924, je po osnovni šoli obiskoval takratno poklicno šolo v Gornji Radgoni, kjer se je izučil za zidarja. Kot mlad fant je bil mobiliziran v nemško vojsko, po vojni pa je bil v ujetništvu in se vrnil domov leta 1946. Doma je bil kmalu vpoklican še v JNA in postal šofer, ter se po odsluženju, leta 1950 zaposlil pri Mariborski mlekarni kot voznik tovornjaka za zbiranje mleka. Leta 1962 se je najprej sam zaposlil v Nemčiji, pozneje se je za njim izselila še žena Marija (rojena na Humu pri Ormožu) s sinom Brankom in hčerko Marino. V Nemčiji sta s težkim delom izšolala otroka in pozneje v boljših letih odprla svojo „Slovensko gostilno" v nemškem Leonbergu. Leta so tekla in kot vsakega starejšega človeka vleče domov, sta se tudi Alojz in Marija leta 1977 preselila bližje Sloveniji in v Gradcu kupila hišo. Pozneje je prišel za njima še sin Branko z ženo, hčerka Marina pa se je poročila v Nemčiji. Alojz in Marija sta se kmalu vključila v slovensko skupnost in pevski zbor v Gradcu. Veliko nedelj sta preživela v Sloveniji, za obletnice pa sta prijatelje iz Gradca pripeljala kar z avtobusom na praznovanje v domače kraje.
„Da bi mogli bolj razumeti lik tega našega nam vsem dragega pokojnega sobrata Lojzeta, sem uvodoma hotel omeniti mnoga ozadja, oziroma temelje, ki so bili osnova njegove usmerjenosti in vernosti. Gotovo, že okolje iz katerega je izhajal, ga je oblikovalo že v rani mladosti; potem njegov prastric, ki je bil visoki cerkveni dostojanstvenik, še več, prvi slovenski kardinal msgr. dr. Jakob Misja, ki je bil rojen v Prlekiji, študiral v Gradcu, tudi v škofa je bil posvečen v graški stolnici in kasneje za ljubljanskega škofa in nato goriškega nadškofa ter prvega slovenskega kardinala", je o pokojnemu Lujzu razlagal pater Jože Lampret, ter nadaljeval: „Ker so njegovi letniki v 2.svetovni vojni morali v nemško vojsko je bil mobiliziran tudi on in vojna ga je prinesla celo v Afriko. Po vojni pa je okusil tudi 22-mesečno ujetništvo; nato pa je moral iti še na dosluženje JNA. Zatem je bil več let šofer pri Mariborski mlekarni in do leta 1977 je bil s svojo družino v Nemčiji, kjer je imel več let svojo "Slovensko gostilno". Ko sta se 1977. leta, z ženo Marijo preselila v Gradec, sta se oba aktivno pridružila slovenski skupnosti in k slovenskem pevskem zboru".

Alojz Misja je kot strokovnjak za razna ročna dela, vedno rad priskočil na pomoč, kar je spoznal tudi graški prošt Hoffer in ga zaposlil na graških pokopališčih. Tudi za svoje starše sta z ženo Marijo vzorno skrbela, ter ju tudi večkrat pripeljala k slovenski maši v Gradec. „Leta 2007 ga je zadela kap in je Lujz potreboval redno nego. Zahvalit se moramo zlasti ženi Micki in svojcem, ki so vzorno skrbeli zanj. Da so bili povezani kot verni kristjani v zvestobi in ljubezni je dokaz tudi njuna 63 letna zakonska zveza. Pred dobrim mesecem je prejel zakrament bolniškega maziljenja in tako bil pripravljen na odhod v večnost. V dvojezičnem bogoslužju, slovenski molitvi in ob prepevanju slovenskih pesmi, smo našega Alojza spremljali na graško centralno  pokopališče, kjer pričakuje vstajenja. Dragi Bog naj mu bo bogat plačnik za vse dobro, kar je v svojem življenju storil", je dodal pater Jože Lampret.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR V spomin Alojz Misja (*18.04.1924 - + 09.09.2013)