Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Zlatko Uhan

( 3 Ocen ) 

In memoriam/ ZLATKO UHAN 9.2.1952 – 13.3.2016

Zlatko UhanČeprav je uradno še vedno zimski čas, je nad pomursko ravnico že vedno bolj toplo pomladno vreme. Narava se hitro prebuja in poganjki že redno ženejo. Enako je na našem ŠTC Trate, vedno bolj živahno in razigrano, saj se skoraj 150 mladih nogometašev in nogometašic pripravlja na bližajočo se sezono. Žal pa že dober teden med tistimi, ki nesebično pomagajo fantom in deklicam ni neutrudnega športnika in športnega delavca Zlatka Uhana, ki je bil več kot 40 let veliki privrženec našega kluba ŠNK Radgona.

In ne samo to; od leta 1974, ko se je poročil s svojo Silvo, ter se iz Apač, kjer je začel svojo nogometno pot, preselil v Gornjo Radgono, je v našem klubu pustil nenadomestljiv pečat. Najprej kot nogometaš, nato pa desetletja kot trener, svetovalec, tehnični pomočnik in predvsem kot velik prijatelj in človek, ki so ga številne generacije cenile in imele rade. Mnoge fante in dekleta je učil prvih nogometnih korakov, pozneje pa jih vodil tudi do številnih zmag in uspehov. Nikoli mu nič ni bilo težko, zlasti ko je moral postoriti kaj za nogomet in svoj ŠNK Radgona.
V nogometne vode je pripeljal svojega sina Boruta, ki nadaljuje očetovo pot, in poleg igranja za člansko ekipo, prvih ali nadaljevalnih nogometnih korakov uči druge fante. Enako so po dedijevih stopinjah šli prav vsi štirje vnuki, saj trije sinovi hčerke Marjane (Alen, Tilen in Jan), že nastopajo ali vsaj trkajo na vrata članske ekipe, ob tem edinec sina Boruta (Aljoša) že tudi igra za mlajše selekcije ŠNK Radgona.
Ob vsem tem najbrž ni potrebno poudarjati, da nas je zapustil veliki športnik, prijatelj in človek Zlato Uhah, ki je že dobra tri leta v pokoju. Že pred tem je imel nekaj zdravstvenih težav, zlasti s srcem in ožiljem, a se ni predal. Pred dobrim tednom, pa se je zdravstveno stanje poslabšalo in so ga odpeljali v bolnišnico, kjer je v nedeljo, 13. marca pozno zvečer prenehalo biti njegovo plemenito srce. Umrl je tiho in mirno kot je živel, svoje najbližje je pustil v veliki žalosti, enako številne prijatelje, ki se bomo od njega poslovili v četrtek, 17. marca ob 15. uri na pokopališču v Gornji Radgoni.
Dragi prijatelj Zlatko! Naj ti bo lahka radgonska in slovenska zemljica, ki si jo vedno imel najraje na svetu! Tvojim najbližjim pa, v svojem imenu ter imenu vodstva in vseh nogometašev, članov in simpatizerjev ŠNK Radgona, izražam iskreno sožalje.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR V spomin Zlatko Uhan