Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Krovec

Pismo krovca Mariborski zavarovalnici GRAWE, v katerem opisuje posledice svojega nepremišljenega ravnanja.

Kot odgovor na Vašo prošnjo, da potrebujete več informačij o moji nesreči, vam sporočam naslednje:

Pod številko 3 poročila o nezgodi sem kot vzrok nesreče navedel “nepremišljeno ravnanje”. Prosili ste me, naj natančneje opišem, kaj sem s tem mislil.

 

Po pokliču sem krovec. Na dan nesreče sem delal sam na strehi šestnadstropne novogradnje. Ko sem končal delo, mi je ostalo se priblizno 250 kg opeke.
Ker jih nisem hotel nositi navzdol po stopnicah, sem se odločil, da jih bom po zunanji strani spustil navzdol v vedru. Čez škripec sem napeljal vrv, ki sem jo na eni strani
pritrdil na tla, na drugi konec sem privezal vedro in vanj
naložil opeko. Nato sem se vrnil navzdol in odvezal vrv. Trdno sem jo držal, da bi vedro z 250 kg opeke čim bolj počasi prispelo na tla. Kot je razvidno iz številke 11
mojega poročila, je moja takratna telesna teža znašala 75 kg. Ker me je v tem trenutku zelo presenetilo, da sem izgubil tla pod nogami in me je začelo vleči navzgor, sem izgubil prisebnost in pozabil izpustiti vrv. Na tem mestu
mi verjetno ni treba dodati, da me je vleklo navzgor z vedno večjo hitrostjo.

Približno v višini tretjega nadstropja sem srečal vedro, ki je prihajalo iz nasprotne strani. To pojasni poškodbe na lobanji in zlomljeno ključnico. Pa vendar mi je to srečanje le neznatno zmanjšalo hitrost. Se vedno me je vleklo navzgor, dokler mi škripec ni vase potegnil prednjih členkov mojih prstov.

Na srečo sem ostal priseben in se kljub bolečini trdno držal vrvi. Toda v tem času je vedro udarilo ob tla s tako močjo, da mu je odbilo spodnji del in so opeke zletele ven.Brez opeke je vedro tehtalo priblizno 25 kg. Na tem mestu se ponovno sklicujem na točko 11 mojega poročila, kjer je navedena moja telesna teža (75 kg).

Kot si verjetno lahko predstavljate, sem takoj začel hitro padati. Približno v višini tretjega nadstropja sem se ponovno srečal s tokrat navzgor prihajajočim vedrom. To pojasnjuje oba zloma ter odrgnine po nogah in spodnjem delu telesa.

Srečanje z vedrom je upočasnilo nadaljnje spuščanje, zaradi česar pri padcu na kup opek niso nastale večje poškodbe. Zlomila so se le tri hrbtenična vretenca.

Hkrati pa z obžalovanjem priznavam, da sem v tem trenutku še enkrat izgubil prisebnost. Ko sem namreč ležal na kupu in opazoval, kako sedaj prazno vedro pada proti meni iz šestega nadstropja, sem izpustil vrv. Tako je vedro neovirano letelo navzdol, mi izbilo tri zobe in zlomilo nosno kost.

Lep pozdrav

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Vici Krovec