Otilija in Anton sta imela 10 otrok in skupno 572 potomcev

Rodbina SlodnjakDandanes, ko imamo vedno manj časa za takšna in drugačna srečanja ter druženja, so še posebej dobrodošla srečanja svojcev in sorodnikov. Zato niti ne preseneča, da je bilo izjemno prijetno, prisrčno, zabavno in celo ganljivo srečanje potomcev družine Otilije in Antona Slodnjak, ki sta bila rojena davnega leta 1880 v Rotmanu, v občini Juršinci v Slovenskih Goricah. Srečanje je ob pomoči drugih prizadevnih članov pripravljalnega odbora, organiziral Jože Slodnjak iz Maribora, ki nam je ob tem povedal: »To je bilo 7. srečanje potomcev naših prednikov Otilije in Antona Slodnjaka.

Na 7. srečanje rodbine Slodnjak je prišlo nad 250 sorodnikov

Abrahamovec je gostil pisano druščino

Žetev MulecNa domačiji Jerice in Srečka Muleca v Radvencih pri Negovi (nekoč Klolerjeva kmetija), je bilo konec minulega tedna nadvse veselo. Tam so se zbrali člani TD Negova-Spodnji Ivanjci, ter pripravili prikaz žetve in mlatitve pšenice po starem običaju. In ker je virt Srečko hkrati praznoval lep življenjski jubilej, srečanje z Abrahamom, je jasno, da je bilo na njivi in »gümli« še bolj razigrano in prijetno. V nadvse veselem razpoloženju, tako kot je bilo to včasih, je potekala: žetev, »delaje« snopov, povezanih s panti, mlatitev z mlatilnico, spravilo zrnja, postavljanje kopice iz slame...

Na negovskem koncu je potekalo veselo srečanje ob žetvi in mlačvi

Slovenci in Avstrijci med Weitersfeldu in Sladkim Vrhom složno skočili v Muro

Mura Veliki skokLetošnjemu Velikemu skoku/Big Jump so se blizu broda na Muri med Trnovim ob Muri (Weitersfeldu) in Sladkim Vrhom pridružili tako Avstrijci kot Slovenci. Tako so se natanko ob 15.00  pridružili tisočim Evropejcem, ki so skočili v vse večje reke in jezera, da bi tako opozorili na njihovo veliko bogastvo. Veliki skok je tokrat že drugič potekal na tem mestu in je signal Evropi, ki nas opominja na potrebo po zaščiti naših voda, hkrati pa opozarja na čiste reke. Obenem pa je bil še en poziv, da mora Mura na tem delu in v celotni Sloveniji teče brez ovir. Koordinator kampanje Rešimo Muro Stojan Habjanič je ob tem povedal: "Tudi danes je tukaj očitno, da reke ne damo. Reka je del življenja, ljudje so se preselili k reki, jo znova vzljubili, tako kot je bilo to nekoč blizu njihovih življenj in tako življenje si predstavljamo tudi v prihodnje tako ob mejni reki kot vzdolž celotne reke v Sloveniji."

Z Velikim skokom so opozorili na pomen reke Mure

Najmlajši Luka z osmimi, najstarejših Ivan s 73 leti!

Harmonikarji KonjiščeKljub veliki vročini, ki je pritiskala je minuli konec tedna znova bilo veselo in razigrano v idiličnem turistično rekreacijskem centru (TRC) Zgornje Konjišče. V organizaciji Turističnega društva Čemaž – Apaške doline je namreč v sencah potekal 11. „Veseli popoldan s harmonikarji", ko so številni, predvsem mladi ljubiteljski harmonikarji raztegnili meh. Tokrat je v Zgornje Konjišče prišlo 11 mladih glasbenikov iz širšega območja skrajnjega severovzhoda Slovenije, iz Štajerske in Pomurja. Med udeleženci kaže omeniti predvsem najmlajšega udeleženca Luko Kaučiča iz bližnjega Podgorja in 73-letnega Ivana Pompergerja iz Sladkega Vrha, njuna razlika v letih pa je znašala kar 65 let. V okviru prireditve, na kateri se je zbralo tudi veliko število obiskovalcev in gostov od blizu in daleč, tudi z druge strani reke Mure, iz sosednje Avstrije, so se mnogi razveselili z bogatimi dobitki na srečelovu, ki so ga med drugim pripravili.

Harmonikarji so enajstič raztegnili meh v Zgornjem Konjišču

MK Lisjak, ki velja za enega bolj dejavnih na tem območju, pripravil 15. srečanje motoristov

Motoristi KonjiščeVišje temperature in sončno vreme so na ceste že od marca in aprila naprej privabile mnogo motoristov, med katerimi so tudi člani Motorističnega kluba Lisjak iz Apaške doline (MK Lisjak), ki po svoji aktivnosti in angažiranosti, zlasti pri prometni varnosti, velja za enega bolj dejavnih motorističnih klubov pri nas. Ena njihovih osrednjih aktivnosti je organizacija tradicionalnega motorističnega srečanja, ki je tudi letos potekalo ob izteku šolskega leta in meseca junija, v Zgornjem Konjišču. Letošnje, že kar 15. srečanje zapovrstjo, je torej tudi letos potekalo na območju občine Apače, natančneje na lokaciji ribiškega doma v Zgornjem Konjišču, a se veseljaki na enoslednih kolesih niso zadovoljili samo s tem, temveč so imeli več aktivnosti.

Motoristi so se srečali v Zgornjem Konjišču

Tjaša pred Anejem in Renejem

Otročki dan MahovciŠportno-turistično društvo Mahovci, ki je nekakšen nosilec družabnega življenja v domači vasi v Apaški dolini, je tudi letos pripravilo tradicionalni otroški dan. Na športnem centru v Mahovcih so za male in nekoliko večje otroke pripravili dve otroški igrali in sicer, gasilka in fusbal na štangi. Prav tako so organizirali dejavnosti za otroke, in sicer tekmo med dvema vodnima balonoma, ki je bila najbolj priljubljena med otroci, ki so prišli iz širšega območja Apaške doline. Na koncu so trije najboljši (1. Tjaša Horvat, 2. Anej Dresler, 3. Rene Leopold) udeleženci dobili priznanje za dosežena mesta in pa majhne praktične nagrade.

Malčki so se zabavali na „otroškem dnevu

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Prebivalec Slovenije povprečno popije 39,9 litra vina

 

Slovenska proizvodnja vin v enem letu dosegla 849.800 hektolitrov, od česar je 70 odstotkov belih in 67 odstotkov vin z zaščiteno označbo porekla

Radgonske goricePo podatkih državnega statističnega urada (SURS) je je proizvodnja vina v Sloveniji, v tržnem letu 2011/2012 znašala 849.800 hektolitrov. Tako je stopnja samooskrbe v bilanci za vino dosegla 101,4 odstotka, kajti v opazovanem obdobju je prebivalec Slovenije v povprečju popil 39,9 litra vina. Največji delež v skupni proizvodnji vin je v Sloveniji predstavljala proizvodnja belin vin, katerih je v tržnem letu 2011/2012 bilo kar 70 odstotkov vse proizvodnje vina. Glede na kakovostno razdelitev vin je v opazovanem letu k skupni proizvodnji vina največji delež oz. 67 odstotkov prispevala proizvodnja vin z zaščiteno označbo porekla.

Proizvodnja vin z zaščitenim geografskim poreklom pa je v skupni proizvodnji predstavljala 27 odstotkov. SURS je sicer začasno bilanco za vino za tržno leto 2011/2012 pripravil v skladu z evropsko uredbo. Ta je določila nove kakovostne razrede vina. Vino se po kakovostnih razredih deli na vina z zaščiteno označbo porekla, vina z zaščitenim geografskim poreklom, sortna vina ter ostala vina

Nekaj osnovnih podatkov o vinogradniško vinarski Sloveniji nam pove, da se Vinorodno območje Slovenije deli na tri dežele (Primorje, Podravje, Posavje) in devet okolišev. V register pridelovalcev grozdja in vina (RPGV) je vpisanih dobrih 16.000 ha vinogradov. Iz letalskih posnetkov pa je razvidno, da imamo na ozemlju Republike Slovenije slabih 21.500 ha vinogradov. Pridelek se redno prijavlja iz 13.400 ha vinogradov. V RPGV je vpisanih 28.000 pridelovalcev grozdja in skoraj vsi so tudi pridelovalci vina. Za stekleničenje je registriranih skoraj 1800 pridelovalcev, od tega je 16 večjih, ki ustekleničijo preko 500.000 litrov letno. Ocena pridelave v RS je med 80 in 100 milijoni litri vina, pri čemer ga je cca. 40% za samooskrbo in temu ustrezno ta pridelava ni registrirana. Po podatkih MKO je v register skupno prijavljenih 55 mio litrov vina letnika 2011. Pridelava glede na kakovostne razrede je: 9 odstotkov vrhunskih vin, 54 odstotkov kakovostnega vina in 37 odstotkov deželnega vina. Glede barve vina je razmerje približno 27% na strani rdečih vin in 63% na strani belih vin, 10 % predstavljajo peneča in roze vina. Glavnino pridelka predstavljajo kakovostna vina pridelana na določenem pridelovalnem območju (70%). Na vinorodnem območju Slovenije se prideluje 52 sort vinske trte, od tega 37 belih in 15 rdečih. Letna poraba vina na prebivalca je ocenjena na 39,9 litrov. Uvoz in izvoz sta v zadnjih letih uravnotežena. Uvažamo v glavnem namizno vino, ki ga glede na strukturo pridelave in potrošnje primanjkuje. Vinogradi ležijo na strmih legah, kar pomeni na eni strani izrazito drago pridelavo, na drugi strani pa to omogoča kakovosten pridelek grozdja.

Največ slovenskih pridelovalcev (14.883) ali 54 % razpolaga od 0,1 do 0,5 hektarja vinograda, sledijo tisti do 0,1 ha (7.668 ali 28 %), med 0,5 in 1,0 ha gospodari 2.375 (9 %) pridelovalcev vina, med 1,0 in 2,0 obdeluje 1.439 (5 %) pridelovalcev vina, med 2,0 in 5,0 ha gospodari 890 (3 %) pridelovalcev, in le 399 (1 %) jih vino prideluje na več kot 5,0 hektarjih.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Vinarstvo Prebivalec Slovenije povprečno popije 39,9 litra vina