Začela se je sezona kresovanj in prijetnih druženj

Kres Lisjakova strugaPodobno kot že 17 minulih let, so radgonski ribiči ter njihovi družinski člani in simpatizerji ter tudi drugi gostje, veliki petek preživeli ob „tabornem ognju" in slastnih pečenih ribah. Že leta 2000 so namreč radgonski ribiči združili spomladansko čistilno akcijo ob svojem ribniku in ribiški hiši, v Lisjakovi strugi, kjer je spomladi veliko suhega vejevja in neuporabnega lesa, s prižigom kresa. Od začetka so prireditev imenovali „Srečanje ob tabornem ognju", ker pa je prireditev vsako leto za velikonočne praznike, natančneje na „postni" Veliki petek, sedaj temu rečejo „Velikonočno kresovanje".

Ribiči so zakurili v Lisjakovi strugi

Pomurci in Štajerci med 571 igralci, dobili novega kralja družabne kartaške igre

Kartanje šnopsaDolgi in mrzli zimski večeri, zlasti ob vikendih, so za mnoge Prekmurce, Prleke in Štajerce, poleg pikada, fliperja, namiznega nogometa in biljarda, namenjeni predvsem kartaškim (šnops) turnirjem in še nekaterim družabnim igram, ki so dobrodošle za druženje in krajšanje časa. Prav s takšnimi dogodki, predvsem družabnimi igrami in sploh druženji, se ukvarjajo mladi in manj mladi na skrajnjem severovzhodu države, s čimer potrjujejo, da televizija, internet, FB in sploh računalniki le niso povsem zastrupili večine ljudi, ki so se bolj kot ne prenehali družiti s prijatelji, sosedi, znanci in celo s svojimi domačimi.

Milan Niderl iz Gederovcev „Kralj šnopsa 2018

Ob druženju še izobraževanje kmečkih žensk

Društvo kmečkih žena ApačeDruštvo Kmečkih žena Apače, ki ga že dolgo vodi predsednica Ema Škrobar, med drugim skrbi tudi za dobro počutje svojih članic, ki jih je v društvu okoli 80. Tako vsako leto v začetku marca, nekako pred dnevom žena, pripravijo srečanje, ki predstavlja prijetno druženje in tudi izobraževanje članic društva. Tokrat so srečanje, ki je potekalo na Turistični kmetiji Marko v Nasovi, začeli z enim takšnim izobraževanje, in sicer s predavanjem vrtnarske strokovnjakinje Brigita Bukovec iz Vrtnarstva Kurbus. Predavala je o presajanju balkonskih rož in vzdrževanje orhidej, katere so v „Tropskem raju" pri Kurbusu na Meleh na ogled vse do 18. marca.

V Nasovi je potekalo prijetno srečanje članic DKŽ Apače

Na tradicionalno pustno rajanje prišli skorajda vsi krajani

Pust MahovciŠportno turistično društvo (ŠTD) Mahovci, vasice z nekaj več kot sto prebivalcev, je v sodelovanju z Vaškim odborom Mahovci tudi letos pripravilo tradicionalno pustno prireditev »Kurentovanje v Mahovcih«. Prireditev, ki se je pričela zgodaj popoldan, so letos s svojim obiskom počastili kurenti KUD Polanec iz Starš na Dravskem polju, ki imajo v svojih vrstah tudi člana ŠTD Mahovci Davida Habjaniča. V lepem zimskem vremenu se je na športnem centru v Mahovcih zbralo zelo veliko obiskovalcev, praktično več kot je v vasi prebivalcev, kateri so nestrpno pričakovali kurente. Slednji so se najprej ustavili na kmetiji Jančar, kjer so se okrepčali in pripravili za pohod po vasi.

»Kurentovanje v Mahovcih« spet navdušilo

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Prebivalec Slovenije povprečno popije 39,9 litra vina

 

Slovenska proizvodnja vin v enem letu dosegla 849.800 hektolitrov, od česar je 70 odstotkov belih in 67 odstotkov vin z zaščiteno označbo porekla

Radgonske goricePo podatkih državnega statističnega urada (SURS) je je proizvodnja vina v Sloveniji, v tržnem letu 2011/2012 znašala 849.800 hektolitrov. Tako je stopnja samooskrbe v bilanci za vino dosegla 101,4 odstotka, kajti v opazovanem obdobju je prebivalec Slovenije v povprečju popil 39,9 litra vina. Največji delež v skupni proizvodnji vin je v Sloveniji predstavljala proizvodnja belin vin, katerih je v tržnem letu 2011/2012 bilo kar 70 odstotkov vse proizvodnje vina. Glede na kakovostno razdelitev vin je v opazovanem letu k skupni proizvodnji vina največji delež oz. 67 odstotkov prispevala proizvodnja vin z zaščiteno označbo porekla.

Proizvodnja vin z zaščitenim geografskim poreklom pa je v skupni proizvodnji predstavljala 27 odstotkov. SURS je sicer začasno bilanco za vino za tržno leto 2011/2012 pripravil v skladu z evropsko uredbo. Ta je določila nove kakovostne razrede vina. Vino se po kakovostnih razredih deli na vina z zaščiteno označbo porekla, vina z zaščitenim geografskim poreklom, sortna vina ter ostala vina

Nekaj osnovnih podatkov o vinogradniško vinarski Sloveniji nam pove, da se Vinorodno območje Slovenije deli na tri dežele (Primorje, Podravje, Posavje) in devet okolišev. V register pridelovalcev grozdja in vina (RPGV) je vpisanih dobrih 16.000 ha vinogradov. Iz letalskih posnetkov pa je razvidno, da imamo na ozemlju Republike Slovenije slabih 21.500 ha vinogradov. Pridelek se redno prijavlja iz 13.400 ha vinogradov. V RPGV je vpisanih 28.000 pridelovalcev grozdja in skoraj vsi so tudi pridelovalci vina. Za stekleničenje je registriranih skoraj 1800 pridelovalcev, od tega je 16 večjih, ki ustekleničijo preko 500.000 litrov letno. Ocena pridelave v RS je med 80 in 100 milijoni litri vina, pri čemer ga je cca. 40% za samooskrbo in temu ustrezno ta pridelava ni registrirana. Po podatkih MKO je v register skupno prijavljenih 55 mio litrov vina letnika 2011. Pridelava glede na kakovostne razrede je: 9 odstotkov vrhunskih vin, 54 odstotkov kakovostnega vina in 37 odstotkov deželnega vina. Glede barve vina je razmerje približno 27% na strani rdečih vin in 63% na strani belih vin, 10 % predstavljajo peneča in roze vina. Glavnino pridelka predstavljajo kakovostna vina pridelana na določenem pridelovalnem območju (70%). Na vinorodnem območju Slovenije se prideluje 52 sort vinske trte, od tega 37 belih in 15 rdečih. Letna poraba vina na prebivalca je ocenjena na 39,9 litrov. Uvoz in izvoz sta v zadnjih letih uravnotežena. Uvažamo v glavnem namizno vino, ki ga glede na strukturo pridelave in potrošnje primanjkuje. Vinogradi ležijo na strmih legah, kar pomeni na eni strani izrazito drago pridelavo, na drugi strani pa to omogoča kakovosten pridelek grozdja.

Največ slovenskih pridelovalcev (14.883) ali 54 % razpolaga od 0,1 do 0,5 hektarja vinograda, sledijo tisti do 0,1 ha (7.668 ali 28 %), med 0,5 in 1,0 ha gospodari 2.375 (9 %) pridelovalcev vina, med 1,0 in 2,0 obdeluje 1.439 (5 %) pridelovalcev vina, med 2,0 in 5,0 ha gospodari 890 (3 %) pridelovalcev, in le 399 (1 %) jih vino prideluje na več kot 5,0 hektarjih.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Vinarstvo Prebivalec Slovenije povprečno popije 39,9 litra vina