V prekmurski vasi Kupšinci se ne bojijo za prihodnost kraja, saj imajo veliko otrok

Miklavž v KupšincihKupšinci so gotovo ena lepših in naprednejših vasi v murskosoboški mestni občini, kjer skoraj štiristo krajanov živi v sožitju in brez kakršnihkoli zapletov. Skupaj z društvi, kot so gasilsko in športno, Krajevna skupnost Kupšinci skrbi za družabno in društveno življenje v vasi, vzporedno z regionalno cesto Murska Sobota – Gederovci. V ospredju dogajanja v kraju, kjer se običajno zberejo vsi krajani ne gleda na njihovo starost, je med drugim obisk sv. Miklavža, ki še posebej razveseli otroke. Teh je, v primerjavi z nekaterimi demografsko ogroženimi prekmurskimi kraji, v Kupšincih kar veliko, kar je potrdil tudi tokratni obisk dobrotnika sv. Miklavža in hudobneža parklja. V domačem vaško-gasilskem domu se je v spremstvu staršev, dedkov, babic ali koga drugega, zbralo 44 pridnih malčkov, ki jih je sv. Miklavž obdaril. In ker so mu obljubili, da bodo še naprej pridni, jim je bradati možakar obljubil, da se srečajo spet čez leto dni. Zanimivo, tokrat starši za lepa darila svojim malčkom niso morali posegati v lastni žep, saj je za darila in pogostitev poskrbela KS Kupšinci.

Pridni otroci so z veseljem počakali sv. Miklavža

Na 23. martinovanju v Gornji Radgoni veliko navdušenih vinoljubov, veseljakov in drugih gostov

Martinovanje 2017Ne glede na to, da v vinskih kleteh oz. v sodnih že nekaj časa vre, ko se sladki mošt nekoliko hitreje kot običajno spreminja, ali se je spremenil v vino, se to »uradno« dogaja šele v »Martinovem tednu«, ko po številnih, zlasti vinorodnih mestih in krajih pripravljajo tradicionalne »Martinove prireditve«. In ena takšnih, pravzaprav ena večjih na severovzhodu države, je znova bila v Gornji Radgoni, ki sodi med pomembnejša slovenska vinogradniško - vinarska območja, in kjer so ob Sv. Martinu, dnevu ko se je mošt tudi "uradno" spremenil v vino, ponovno pripravili enkratno (23. po vrsti) martinovanje, ki je v lepem in sončnem vremenu pritegnilo veliko veseljakov, vinoljubov in sploh gostov od blizu in daleč, največ seveda iz Pomurja ter Slovenskih goric in sosednje Avstrije..., kar nekaj pa jih je iz drugih delov države prispelo tudi z avtobusi.

In mošt se je (uradno) spremenil v vino

Pred soboško Diano se vedno nekaj dogaja, saj so po bogračiadi sedaj pripravili 8. festival bujte repe - tokrat je nastopilo 15 ekip, zmagala pa je ekipa Mestnih četrti Murska Sobota

Bujta repaNa Slovenski ulici, pred hotelom Diana v Murski Soboti je konec tedna potekal 8. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju je tokrat sodelovalo nekoliko manj (15) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank in posameznikov, saj bodo kmalu predsedniške volitve. Festival bujte repe je ena večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju. Strokovna komisija, katere predsednica je bila Zdenka Tompa, člana pa še dva vrhunska kuharska strokovnjaka, Janez Gjergjek in Branko Časar, je budno spremljala ves potek kuhanja, na koncu je ocenila tudi okus in vonj jedi.

Dišalo je po Prekmurski dobroti - bujti repi

Malčki med starostniki

DSO medgeneracijsko sodelovanjeDnevi ob izteku letošnjega poletja in pričetku jeseni so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona minili v prijetnem vzdušju medgeneracijskega sodelovanja. Tako so se stanovalci DSO Gornja Radgona, z veseljem odzvali povabilu bližnjega Vrtca Manka Golarja, in se tako tudi letos udeležili njihove tradicionalne trgatve. Skupaj z otroci so polnili vedra in püte, iz preše pa je tekel sladki sok, s katerim so si ob druženju postregli. Ob zaključku so jih zaposleni in otroci vrtca pogostili še z domačim pecivom in namazanimi kruhki. Lepo je bilo in starostniki za drugo leto držijo ponovno pesti za dobro letino in čim manj toče.

Prijetno in poučno medgeneracijsko sodelovanje

Poleg koncerta tamburašev, še odprtje likovne razstave

DSO tamburašiV Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, pogosto, zlasti ob raznih priložnostih organizirajo pestre kulturne in družabne prireditve, ki so namenjene tako stanovalcem doma kakor tudi zunanjim obiskovalcem. Tako je, med drugim, številna publika, v polni dvorani DSO prisluhnila skladbam Tamburaške skupine KD Peter Dajnko iz Črešnjevcev. Poseben aplavz so si prislužili tudi zato, ker so bili pripravljeni nastopiti namesto skupine, ki je bila prvotno planirana, a je žal svoj nastop v zadnjem trenutku odpovedala.

Tamburice, slike, harmonika...v domu starejših

Nekateri se niso videli že desetletja!

Obletnica OŠ StogovciV tem jesenskem času, ko predvsem kmetovalci in ljubiteljski pridelovalci, s polj in vrtov, iz sadovnjakov in vinogradov, pospravljajo darove narave, se vrstijo tudi takšna in drugačna srečanja nekdanjih sošolcev. In tako se spet posebej potrjuje, da se šele ko se nam življenje prevesi v drugo polovico stoletja, torej ko smo že v »objemu« Abrahama, še posebej zavemo, kako pomembno je ohranjanje in poglabljanje prijateljstva iz mladosti. In to so potrdili tudi večinoma že babice in dedki iz Apaške doline, ki so natanko pred pol stoletja skupaj zapustili šolske klopi osemletke v Stogovcih. Obžalovali so sicer, da v omenjenem šolskem okolišu na zahodni strani Apaške doline ni več veliko otrok in je njihova nekdanja šola, sedaj podružnična šola v okviru OŠ Apače.

Po pol stoletja so se srečali šolarji, ki so osemletko končali na OŠ Stogovci

Tudi druženje je terapija za invalide

Invalidi GRPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti.

Radgonski invalidi so se srečali na Turistični kmetiji Benko

Zapeli so svojo himno, ki jo je spisal sošolec Dušan!

Gimnazija Ljutomer - obletnicaZelo čustveno, veselo in prisrčno je minilo srečanje šolarjev-maturantov, ki so davnega leta 1967, kot prva generacija sploh vpisanih dijakov, maturirali v ljutomerski gimnaziji. Že ob samem zbiranju in očitno novem spoznavanju, saj se nekateri niso videli skoraj pol stoletja, ko smo bili priče čustvenim objemom in tudi nekaterih solznih oči, je bilo jasno, kako je vsem prisotnim pomembno samo srečanje in poznejše druženje. Večina udeležencev srečanja, ki so se rodili le kakšno leto po 2. svetovni vojni, v gimnazijo pa so se vpisali ob njeni ustanovitvi, leta 1963, je sicer ostala v Prlekiji, drugi so se razpršili po Sloveniji in bivši Jugoslaviji, nekateri pa izven meja, tudi v čezoceanske države.

Srečali so se skoraj 70-letni dedki in babice, maturanti prve generacije Gimnazije Ljutomer

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Desetič so skupaj obrezali "Viteško trto"

 

Vinski vitezi različnih redov dobro sodelujejo; Kar 40 častilcev vina-vitezov na svečani, 10. jubilejni rezi trte v Pečarovcih

Rez trteV teh, praktično že lepih pomladnih dneh, ko je velika večina trsov po vinorodnih goricah že zdavnaj obrezana in pripravljena na vinski letnik 2013, prihajajo na vrsto tudi simbolni rezi (zlasti potomk stare trte z mariborskega Lenta) različnih trt, ki postajajo prava turistična atrakcija po različnih slovenskih krajih in mestih. In zato ne preseneča, da ima tudi Slovenski red vitezov vina – Omizje za Pomurje, ki šteje 15 članov, njegov konzul je Franc Škrobar, in Združenje evropskega reda vitezov vina-Konzulat za Slovenijo-Pomursko omizje z nekaj več kot 30 člani in vodjem omizja Ignacom Rajhom, v teh dneh polne roke dela. Kako tudi ne, ko pa so vitezi botri na desetine različnim vinskim trtam, zato je njihova dolžnost, da tudi skrbijo zanje in jih negujejo med letom.

Med njimi lepo uspeva trta tudi na tako imenovanem bregu sv. Sebeščana v Pečarovcih v občini Puconci. Pred znano gostilno Zelko oziroma „Pri Šöjtiju“ so pomurski vitezi vina že leta 2003 zasadili kar troje za regijo najbolj poznanih sort trsov – radgonsko ranino, traminec in laški rizling, potem pa še znamenito modro kavčino, cepič najstarejše trte na svetu, z mariborskega Lenta. Letos so vitezi, bilo jih je blizu 40, s skupnimi močmi, trte obrezali že desetič po vrsti, v bližnji gostilni pa je sledilo druženje ob kulinariki in vinu. Gostilničar, sicer znani kuharski mojster Dušan Zelko, ki je razvajal viteze in druge goste, nas je ob obisku seznanil z zanimivo anekdoto, namreč da je v vojaških zemljevidih Sebeščanski breg s 404 metre nadmorske višine vpisan kot najvišji vrh v Pomurju, v civilnih virih pa je tretji najvišji.

Rez trteKer je letos šlo za jubilejno 10. rez viteške trte v Pečarovcih, je vse skupaj bilo še bolj svečano in veselo. Malo se je tudi zapelo in zaigralo, kaj modrega povedalo, na koncu pa jih je, kot je to že v stari lepi slovenski navadi, čakalo še okrepčilo za telo in duha ter urica ali dve prijetnega druženja. Dogodka pa se je poleg skoraj 40 častilcev vina – vitezov obeh viteških redov, udeležilo tudi veliko domačinov in drugih gostov, med katerimi so tudi župan občine Puconci Ludvik Novak, predstavnik vasi Pečarovci in predsednik domačega TKŠD Jože Rituper, škof Evangeličanske cerkve v Sloveniji, mag. Geza Erniša, župnik rimsko-katoliške cerkev v Pečarovcih Jožef Hozjan, ki sta trto slavljenko blagoslovila, ter konzula Evropskega reda vitezov vina, konzulata za Slovenijo, Karel Recer. „Pred desetimi leti je viteško omizje Pomurja, Evropskega reda vitezov vina imelo v Pečarovcih v gostilni Zelko svoje dvanajsto letno srečanje. Ob tej priliki je bila v spomin na ta dogodek v krajevnem jedru simbolno posajena avtohtona pomurska vinska trta sorte Ranina. Odtlej se vsako leto v mesecu marcu opravlja svečana rez te trte, in letos je bila že jubilejna deseta. Dogodka se enakovredno udeležujejo tudi predstavniki med tem na novo ustanovljenega Slovenskega reda vitezov vina, omizja za Pomurje. Oba redova v Sloveniji opravljata podobno poslanstvo. Skrbita za ohranjanje pomena vinogradništva in vinarstva v Sloveniji, viteško častita vino kot žlahtni napitek in širita njegov sloves, zavzemata se za kulturno etične vrednote ter za prijateljstvo in mir“, sta dogajanje, med drugim predstavila moderatorja dogajanja, Andrej Šajnovič, vikar omizja Pomurja, Evropskega reda vitezov vina, in Zlatko Borak, tajnik Omizja za Pomurje Slovenskega reda vitezov vina.

In dokler so nekaj vinskih in domačih pesmic zapeli pevke in pevci domačega pevskega zbora TKŠ Pečarovci, pod vodstvom zborovodkinje Mire Huber, sta prisotne pozdravila vodja omizja Pomurja ERVV Ignac Rajh in konzul omizja Pomurja SRVV Franc Škrobar, ki sta tudi predstavila svoja reda vitezov. Oba sta izrazila zadovoljstvo nad dobrim sodelovanjem, ki se bo krepilo tudi v prihodnje. Škrobar je med drugim predstavil tudi letošnjo slavljenko, avtohtono vinsko trto Radgonsko ranino, ki je zrasla leta 1900. Ocenil jo je kot zalo kvalitetno in zato ni presenečen, da se je razširila po vsej državi in tudi izven slovenskih meja. „Lahko smo ponosni na svojo Radgonsko ranino“, je med drugim dejal Škrobar. Zanimivo je tudi, da si je večina prisotnih odnesla vsaj po en cepič obrezane trte, katerega bodo posadili v svojem vinogradu. Samo rez sta sicer ob asistenci vitezov Dušana Zorka in Jožeta Puhana, opravila viteza Franc Škorbar in Jože Kos, katerim niti rahli dež in nekoliko turobno vreme ni moglo do živega.

Ob prijetnem druženju v bližnji gostilni, kjer so prisotne pozdravilii tudi gostitelji, predstavnik vasi Pečarovci, Jože Rituper, in puconski župan Ludvik Novak, ter konzul Evropskega reda vitezov vina, konzulata za Slovenijo, Karel Recer, so za prijezno vzdušje skrbeli čalni domačega glasbenega tria „Veseli zgrebaši“. Sicer pa so se vitezi obeh redov iz Pomurja že pred leti dogovorili, da bodo vsako leto imeli vsaj dve skupni akciji, in poleg reza, pridejo v poštev tudi različne druge prireditve, srečanja ali druženja.

KRATKA OPREDELITEV VITEZOV

Vinski vitezi se neodvisno od religij, politike, gospodarstva in stanovskih interesov zavzemajo:

Vinski vitezZa vinsko kulturo in čaščenje ter popularizacijo žlahtnega vina; Za znanstveno in raziskovalno delo z vinom; Za resnično, dobro in lepo in za izboljšanje kvalitete življenja z vinom; Za krščanske vrednote, ker so zasidrane v vinskem viteškem redu; Za pravo plemenitost duha, ki ga odlikuje prostovoljno, častno, splošno koristno in neprofitno delo; Za socialne, dobrodelne, kulturne ter znanstvene dejavnosti in pobude; Za izpolnjevanje visokih zgodovinskih, družbenih in kulturnih zahtev, ker je vinski viteški red zakoreninjen v srednjeveški viteški tradiciji, reda sv. Jurija iz leta 1333 in 1468; Za negovanje visokih vrednot, duhovne odličnosti in plemenitega viteškega prijateljstva; Za človekovo dostojanstvo in za evropske vrednote; Za evropsko identiteto in naravno evropsko pripadnost; Za mir, ker je bogastvo vina zagotovilo blagostanja in miru.

Enakopravni viteški zapriseženci, hospesi, svetniki, sodniki in vitezi s svojo opredelitvijo za vinsko viteštvo in s svojimi konkretnimi prispevki in dejavnostjo na osebnem in poklicnem področju služijo uresničevanju plemenitih redovnih ciljev.

IN HONOREM DEI et IN HONOREM VINI!

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Vinarstvo Desetič so skupaj obrezali "Viteško trto"