„Čolnikov" klopotec straši in odganja ptiče!

Klopotec BenediktPodobno kot povsod po Slovenskih Goricah, Prlekiji in Halozah, so tudi benediški vinogradniki začeli s prireditvijo, ki bo poslej potekala tradicionalno vsako leto. Gre za postavljanje klopotca kot znaka ohranjanja kulturne dediščine, letos pa je postavitev klopotca nekoliko hitrejša, saj grozdje hitro dozoreva in potrebno je čim prej strašiti in odganjati ptiče. Letos ga je Turistično vinogradniško društvo Benedikt, postavilo prvič in sicer nad novim platojem ob svojih brajdah in kleti, ter tik ob Čolnikov domačiji, kjer bo klopotec poslej stal vsako leto. Na veselem dogodku, kjer ni manjkalo niti kulinaričnih in tekočih dobrot, se je zbralo kar nekaj članic in članov društva, ter tudi drugih vinogradnikov in vinogradnic, večino dela na „štangi" pa sta opravila aktualni predsednik, Marjan Farasin, in častni predsednik ter vinski vitez Zlatko Borak.

Postavljanje klopotca, kar so prvič uprizorili tudi benediški vinogradniki, je pravi praznik

Devetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe, kjer je nastopilo rekordnih 19 ekip

Bujta repaV okviru 23. Pomurskega poletnega festivala (PPF), ko se v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi 9. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne in zgodovinske dediščine.

Vinogradniki pred upokojenkami in gostinci

Prišli sta tudi učiteljici Marija in Rozina

Srečanje sošolcev OŠ SJoŠSončna in vroča sobota, zadnja v letošnjem juliju, je bila pravšnji dan za 5. srečanje nekdanjih učencev OŠ Videm ob Ščavnici (sedaj OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici), ki so rojeni leta 1951. Nadvse prijetnega srečanja, ki ga je organiziral Ivan Weindorfer, se je udeležila dobra tretjina nekdanjih učenk in učencev, ki so osnovnošolske klopi greli med leti 1958/65. Srečanje se je začelo s sveto mašo, ki jo je, za pokojne in žive učence, v farni cerkvi Sv. Jurija, daroval duhovni pomočnik Mirko Rakovec. Del srečanja so namenili tudi obisku pokopališča pri Svetemu Juriju, kjer so se poklonili spominu pokojnim sošolcem. Med njimi je tudi nedavno umrli Vlado Kocuvan, ki je bil organizator preteklih tovrstnih srečanj.

Srečali so se sošolci OŠ Videm ob Ščavnici, letniki 1951

Pri Sveti Ani so tekmovali v kuhanju štajerske kisle juhe, zmagala pa je ekipa iz Apaške doline

Kisla juha Sv. AnaV okviru obeleževanja občinskega praznika občine Sveta Ana v Slovenskih goricah - Aninega tedna 2018, je na dvorišču okrepčevalnice Šenk pri Sveti Ani potekalo tradicionalno, 8. tekmovanje v kuhanju štajerske kisle juhe. Ob pomoči nekaterih drugih društev in organizacij, predvsem pa številnih sponzorjev in donatorjev, so zanimiv dogodek odlično pripravili Kulinarično društvo kisla juha Sveta Ana, KO RK Lokavec in Okrepčevalnica Šenk. Žal je letos udeležba bila skromna, saj so tekmovale le štiri (lani: 14) ekipe, kljub temu je vzdušje bilo enkratno, tako da je tudi alfa in omega prireditve Lili Uroševič bila zadovoljna s celotnim dogajanjem, enako tudi nastopajoči kuharji in kuharice. Peta domača ekipa organizatorjev „Kulinarično društvo kisla juha" je skuhala skoraj poln 300-litrski kotel juhe, tako da te priljubljene jedi ni zmanjkalo. Po razglasitvi rezultatov tekmovanja so tako lahko razdelili več kot 300 porcij zanimive jedi iz svinjskih nogic, želodcev, plečke, korenčka, krompirja, čebule...in različnih začimb.

Črnci pred Gospodinjami in Pogledom

Pokazali so kako se je nekoč želo in kosilo

Žetev Spodnja ŠčavnicaMesec julij je čas počitnic, dopustov, velike vročine, različnih prireditev in dogodkov, pa tudi čas žetve zlatega zrnja. Prav v tem času je v organizaciji Društva podeželskih žena Gornja Radgona, kateremu so pomagali KZ Radgona, Občina in KSS Radgona, ob vaško gasilskem domu v Spodnji Ščavnici potekal, že 36. po vrsti, tradicionalni praznik žetve, ki iz leta v leto sicer potrjuje, da je tovrstno ohranjanje starih kmečkih običajev in opravil, vedno dobrodošlo, a žal se ga mlajši redko udeležujejo, da bi se česa naučili. In čeprav je v zadnjih letih vedno več takšnih in drugačnih prireditev povezanih z žetvijo, je tista v Spodnji Ščavnici nekaj posebnega, saj sodi med začetnike na tem področju, ob tem pa je to prireditev, ki vsako leto pritegne nekaj žanjic in koscev, zraven pa veliko več obiskovalcev.

Društvo podeželskih žena Gornja Radgona ohranja in obuja najpomembnejšo kmečko opravilo, ročno žetev pšenice

Milena Benko z maksimalnim številom točk

Naj kvašeni rogljičkiV okviru 36. dneva žetve v Spodnji Ščavnici sta Društvo podeželskih žena (DPŽ) Gornja Radgona in Zveza kmetic Slovenije (ZKS) pripravila I. državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov (kifelcev). Na prvem tovrstnem dogodku, ki ga lahko poimenujemo tudi državno prvenstvo, je strokovna komisija, katero je vodila predsednica Zveze kmetic Slovenije, Irena Ule (zraven sta bili še Nada Flegar in Celestina Strajnšek) z Biotehnične fakultete Univerze v Ljubljani, ocenila osem vzorcev te priljubljene sladice oz. sladkega prigrizka.

Pripravili so prvo državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov

Ob svečani otvoritvi prenovljenega ŠRC Nemčavci, tudi zanimiva nogometna tekma

ŠRC NemčavciV okviru praznovanja letošnjega občinskega praznika MO Murska Sobota, so posebno zadovoljstvo doživeli prebivalci primestne KS Nemčavci, kjer v 85 gospodinjstvih živi okoli 300 ljudi. V kompleksu vaško-gasilskega doma in ŠRC Nemčavci, tik ob regionalki, ki iz Murske Sobote vodi proti madžarski meji, je namreč potekala slovesna otvoritev Športno rekreacijske turistične točke Nemčavci. Gre za projekt, ki so ga pridobili iz programa LAS (Lokalna akcijska skupina) Goričko 2020 in ga financira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja - Evropa investira v podeželje. S položitvijo umetne trave na bivšem teniškem igrišču so v Nemčavcih tako pridobili eno igrišče za tenis in večnamensko igrišče za košarko, rokomet, odbojko in mali nogomet. Prednost umetne trave pred opečno podlago, ki je bila prej na teniškem igrišču, je predvsem v vzdrževanju in možnosti uporabe skozi celo leto.

Nemčavci imajo čudovit športno-rekreacijski center

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Desetič so skupaj obrezali "Viteško trto"

 

Vinski vitezi različnih redov dobro sodelujejo; Kar 40 častilcev vina-vitezov na svečani, 10. jubilejni rezi trte v Pečarovcih

Rez trteV teh, praktično že lepih pomladnih dneh, ko je velika večina trsov po vinorodnih goricah že zdavnaj obrezana in pripravljena na vinski letnik 2013, prihajajo na vrsto tudi simbolni rezi (zlasti potomk stare trte z mariborskega Lenta) različnih trt, ki postajajo prava turistična atrakcija po različnih slovenskih krajih in mestih. In zato ne preseneča, da ima tudi Slovenski red vitezov vina – Omizje za Pomurje, ki šteje 15 članov, njegov konzul je Franc Škrobar, in Združenje evropskega reda vitezov vina-Konzulat za Slovenijo-Pomursko omizje z nekaj več kot 30 člani in vodjem omizja Ignacom Rajhom, v teh dneh polne roke dela. Kako tudi ne, ko pa so vitezi botri na desetine različnim vinskim trtam, zato je njihova dolžnost, da tudi skrbijo zanje in jih negujejo med letom.

Med njimi lepo uspeva trta tudi na tako imenovanem bregu sv. Sebeščana v Pečarovcih v občini Puconci. Pred znano gostilno Zelko oziroma „Pri Šöjtiju“ so pomurski vitezi vina že leta 2003 zasadili kar troje za regijo najbolj poznanih sort trsov – radgonsko ranino, traminec in laški rizling, potem pa še znamenito modro kavčino, cepič najstarejše trte na svetu, z mariborskega Lenta. Letos so vitezi, bilo jih je blizu 40, s skupnimi močmi, trte obrezali že desetič po vrsti, v bližnji gostilni pa je sledilo druženje ob kulinariki in vinu. Gostilničar, sicer znani kuharski mojster Dušan Zelko, ki je razvajal viteze in druge goste, nas je ob obisku seznanil z zanimivo anekdoto, namreč da je v vojaških zemljevidih Sebeščanski breg s 404 metre nadmorske višine vpisan kot najvišji vrh v Pomurju, v civilnih virih pa je tretji najvišji.

Rez trteKer je letos šlo za jubilejno 10. rez viteške trte v Pečarovcih, je vse skupaj bilo še bolj svečano in veselo. Malo se je tudi zapelo in zaigralo, kaj modrega povedalo, na koncu pa jih je, kot je to že v stari lepi slovenski navadi, čakalo še okrepčilo za telo in duha ter urica ali dve prijetnega druženja. Dogodka pa se je poleg skoraj 40 častilcev vina – vitezov obeh viteških redov, udeležilo tudi veliko domačinov in drugih gostov, med katerimi so tudi župan občine Puconci Ludvik Novak, predstavnik vasi Pečarovci in predsednik domačega TKŠD Jože Rituper, škof Evangeličanske cerkve v Sloveniji, mag. Geza Erniša, župnik rimsko-katoliške cerkev v Pečarovcih Jožef Hozjan, ki sta trto slavljenko blagoslovila, ter konzula Evropskega reda vitezov vina, konzulata za Slovenijo, Karel Recer. „Pred desetimi leti je viteško omizje Pomurja, Evropskega reda vitezov vina imelo v Pečarovcih v gostilni Zelko svoje dvanajsto letno srečanje. Ob tej priliki je bila v spomin na ta dogodek v krajevnem jedru simbolno posajena avtohtona pomurska vinska trta sorte Ranina. Odtlej se vsako leto v mesecu marcu opravlja svečana rez te trte, in letos je bila že jubilejna deseta. Dogodka se enakovredno udeležujejo tudi predstavniki med tem na novo ustanovljenega Slovenskega reda vitezov vina, omizja za Pomurje. Oba redova v Sloveniji opravljata podobno poslanstvo. Skrbita za ohranjanje pomena vinogradništva in vinarstva v Sloveniji, viteško častita vino kot žlahtni napitek in širita njegov sloves, zavzemata se za kulturno etične vrednote ter za prijateljstvo in mir“, sta dogajanje, med drugim predstavila moderatorja dogajanja, Andrej Šajnovič, vikar omizja Pomurja, Evropskega reda vitezov vina, in Zlatko Borak, tajnik Omizja za Pomurje Slovenskega reda vitezov vina.

In dokler so nekaj vinskih in domačih pesmic zapeli pevke in pevci domačega pevskega zbora TKŠ Pečarovci, pod vodstvom zborovodkinje Mire Huber, sta prisotne pozdravila vodja omizja Pomurja ERVV Ignac Rajh in konzul omizja Pomurja SRVV Franc Škrobar, ki sta tudi predstavila svoja reda vitezov. Oba sta izrazila zadovoljstvo nad dobrim sodelovanjem, ki se bo krepilo tudi v prihodnje. Škrobar je med drugim predstavil tudi letošnjo slavljenko, avtohtono vinsko trto Radgonsko ranino, ki je zrasla leta 1900. Ocenil jo je kot zalo kvalitetno in zato ni presenečen, da se je razširila po vsej državi in tudi izven slovenskih meja. „Lahko smo ponosni na svojo Radgonsko ranino“, je med drugim dejal Škrobar. Zanimivo je tudi, da si je večina prisotnih odnesla vsaj po en cepič obrezane trte, katerega bodo posadili v svojem vinogradu. Samo rez sta sicer ob asistenci vitezov Dušana Zorka in Jožeta Puhana, opravila viteza Franc Škorbar in Jože Kos, katerim niti rahli dež in nekoliko turobno vreme ni moglo do živega.

Ob prijetnem druženju v bližnji gostilni, kjer so prisotne pozdravilii tudi gostitelji, predstavnik vasi Pečarovci, Jože Rituper, in puconski župan Ludvik Novak, ter konzul Evropskega reda vitezov vina, konzulata za Slovenijo, Karel Recer, so za prijezno vzdušje skrbeli čalni domačega glasbenega tria „Veseli zgrebaši“. Sicer pa so se vitezi obeh redov iz Pomurja že pred leti dogovorili, da bodo vsako leto imeli vsaj dve skupni akciji, in poleg reza, pridejo v poštev tudi različne druge prireditve, srečanja ali druženja.

KRATKA OPREDELITEV VITEZOV

Vinski vitezi se neodvisno od religij, politike, gospodarstva in stanovskih interesov zavzemajo:

Vinski vitezZa vinsko kulturo in čaščenje ter popularizacijo žlahtnega vina; Za znanstveno in raziskovalno delo z vinom; Za resnično, dobro in lepo in za izboljšanje kvalitete življenja z vinom; Za krščanske vrednote, ker so zasidrane v vinskem viteškem redu; Za pravo plemenitost duha, ki ga odlikuje prostovoljno, častno, splošno koristno in neprofitno delo; Za socialne, dobrodelne, kulturne ter znanstvene dejavnosti in pobude; Za izpolnjevanje visokih zgodovinskih, družbenih in kulturnih zahtev, ker je vinski viteški red zakoreninjen v srednjeveški viteški tradiciji, reda sv. Jurija iz leta 1333 in 1468; Za negovanje visokih vrednot, duhovne odličnosti in plemenitega viteškega prijateljstva; Za človekovo dostojanstvo in za evropske vrednote; Za evropsko identiteto in naravno evropsko pripadnost; Za mir, ker je bogastvo vina zagotovilo blagostanja in miru.

Enakopravni viteški zapriseženci, hospesi, svetniki, sodniki in vitezi s svojo opredelitvijo za vinsko viteštvo in s svojimi konkretnimi prispevki in dejavnostjo na osebnem in poklicnem področju služijo uresničevanju plemenitih redovnih ciljev.

IN HONOREM DEI et IN HONOREM VINI!

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Vinarstvo Desetič so skupaj obrezali "Viteško trto"