Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Desetič so skupaj obrezali "Viteško trto"

 

Vinski vitezi različnih redov dobro sodelujejo; Kar 40 častilcev vina-vitezov na svečani, 10. jubilejni rezi trte v Pečarovcih

Rez trteV teh, praktično že lepih pomladnih dneh, ko je velika večina trsov po vinorodnih goricah že zdavnaj obrezana in pripravljena na vinski letnik 2013, prihajajo na vrsto tudi simbolni rezi (zlasti potomk stare trte z mariborskega Lenta) različnih trt, ki postajajo prava turistična atrakcija po različnih slovenskih krajih in mestih. In zato ne preseneča, da ima tudi Slovenski red vitezov vina – Omizje za Pomurje, ki šteje 15 članov, njegov konzul je Franc Škrobar, in Združenje evropskega reda vitezov vina-Konzulat za Slovenijo-Pomursko omizje z nekaj več kot 30 člani in vodjem omizja Ignacom Rajhom, v teh dneh polne roke dela. Kako tudi ne, ko pa so vitezi botri na desetine različnim vinskim trtam, zato je njihova dolžnost, da tudi skrbijo zanje in jih negujejo med letom.

Med njimi lepo uspeva trta tudi na tako imenovanem bregu sv. Sebeščana v Pečarovcih v občini Puconci. Pred znano gostilno Zelko oziroma „Pri Šöjtiju“ so pomurski vitezi vina že leta 2003 zasadili kar troje za regijo najbolj poznanih sort trsov – radgonsko ranino, traminec in laški rizling, potem pa še znamenito modro kavčino, cepič najstarejše trte na svetu, z mariborskega Lenta. Letos so vitezi, bilo jih je blizu 40, s skupnimi močmi, trte obrezali že desetič po vrsti, v bližnji gostilni pa je sledilo druženje ob kulinariki in vinu. Gostilničar, sicer znani kuharski mojster Dušan Zelko, ki je razvajal viteze in druge goste, nas je ob obisku seznanil z zanimivo anekdoto, namreč da je v vojaških zemljevidih Sebeščanski breg s 404 metre nadmorske višine vpisan kot najvišji vrh v Pomurju, v civilnih virih pa je tretji najvišji.

Rez trteKer je letos šlo za jubilejno 10. rez viteške trte v Pečarovcih, je vse skupaj bilo še bolj svečano in veselo. Malo se je tudi zapelo in zaigralo, kaj modrega povedalo, na koncu pa jih je, kot je to že v stari lepi slovenski navadi, čakalo še okrepčilo za telo in duha ter urica ali dve prijetnega druženja. Dogodka pa se je poleg skoraj 40 častilcev vina – vitezov obeh viteških redov, udeležilo tudi veliko domačinov in drugih gostov, med katerimi so tudi župan občine Puconci Ludvik Novak, predstavnik vasi Pečarovci in predsednik domačega TKŠD Jože Rituper, škof Evangeličanske cerkve v Sloveniji, mag. Geza Erniša, župnik rimsko-katoliške cerkev v Pečarovcih Jožef Hozjan, ki sta trto slavljenko blagoslovila, ter konzula Evropskega reda vitezov vina, konzulata za Slovenijo, Karel Recer. „Pred desetimi leti je viteško omizje Pomurja, Evropskega reda vitezov vina imelo v Pečarovcih v gostilni Zelko svoje dvanajsto letno srečanje. Ob tej priliki je bila v spomin na ta dogodek v krajevnem jedru simbolno posajena avtohtona pomurska vinska trta sorte Ranina. Odtlej se vsako leto v mesecu marcu opravlja svečana rez te trte, in letos je bila že jubilejna deseta. Dogodka se enakovredno udeležujejo tudi predstavniki med tem na novo ustanovljenega Slovenskega reda vitezov vina, omizja za Pomurje. Oba redova v Sloveniji opravljata podobno poslanstvo. Skrbita za ohranjanje pomena vinogradništva in vinarstva v Sloveniji, viteško častita vino kot žlahtni napitek in širita njegov sloves, zavzemata se za kulturno etične vrednote ter za prijateljstvo in mir“, sta dogajanje, med drugim predstavila moderatorja dogajanja, Andrej Šajnovič, vikar omizja Pomurja, Evropskega reda vitezov vina, in Zlatko Borak, tajnik Omizja za Pomurje Slovenskega reda vitezov vina.

In dokler so nekaj vinskih in domačih pesmic zapeli pevke in pevci domačega pevskega zbora TKŠ Pečarovci, pod vodstvom zborovodkinje Mire Huber, sta prisotne pozdravila vodja omizja Pomurja ERVV Ignac Rajh in konzul omizja Pomurja SRVV Franc Škrobar, ki sta tudi predstavila svoja reda vitezov. Oba sta izrazila zadovoljstvo nad dobrim sodelovanjem, ki se bo krepilo tudi v prihodnje. Škrobar je med drugim predstavil tudi letošnjo slavljenko, avtohtono vinsko trto Radgonsko ranino, ki je zrasla leta 1900. Ocenil jo je kot zalo kvalitetno in zato ni presenečen, da se je razširila po vsej državi in tudi izven slovenskih meja. „Lahko smo ponosni na svojo Radgonsko ranino“, je med drugim dejal Škrobar. Zanimivo je tudi, da si je večina prisotnih odnesla vsaj po en cepič obrezane trte, katerega bodo posadili v svojem vinogradu. Samo rez sta sicer ob asistenci vitezov Dušana Zorka in Jožeta Puhana, opravila viteza Franc Škorbar in Jože Kos, katerim niti rahli dež in nekoliko turobno vreme ni moglo do živega.

Ob prijetnem druženju v bližnji gostilni, kjer so prisotne pozdravilii tudi gostitelji, predstavnik vasi Pečarovci, Jože Rituper, in puconski župan Ludvik Novak, ter konzul Evropskega reda vitezov vina, konzulata za Slovenijo, Karel Recer, so za prijezno vzdušje skrbeli čalni domačega glasbenega tria „Veseli zgrebaši“. Sicer pa so se vitezi obeh redov iz Pomurja že pred leti dogovorili, da bodo vsako leto imeli vsaj dve skupni akciji, in poleg reza, pridejo v poštev tudi različne druge prireditve, srečanja ali druženja.

KRATKA OPREDELITEV VITEZOV

Vinski vitezi se neodvisno od religij, politike, gospodarstva in stanovskih interesov zavzemajo:

Vinski vitezZa vinsko kulturo in čaščenje ter popularizacijo žlahtnega vina; Za znanstveno in raziskovalno delo z vinom; Za resnično, dobro in lepo in za izboljšanje kvalitete življenja z vinom; Za krščanske vrednote, ker so zasidrane v vinskem viteškem redu; Za pravo plemenitost duha, ki ga odlikuje prostovoljno, častno, splošno koristno in neprofitno delo; Za socialne, dobrodelne, kulturne ter znanstvene dejavnosti in pobude; Za izpolnjevanje visokih zgodovinskih, družbenih in kulturnih zahtev, ker je vinski viteški red zakoreninjen v srednjeveški viteški tradiciji, reda sv. Jurija iz leta 1333 in 1468; Za negovanje visokih vrednot, duhovne odličnosti in plemenitega viteškega prijateljstva; Za človekovo dostojanstvo in za evropske vrednote; Za evropsko identiteto in naravno evropsko pripadnost; Za mir, ker je bogastvo vina zagotovilo blagostanja in miru.

Enakopravni viteški zapriseženci, hospesi, svetniki, sodniki in vitezi s svojo opredelitvijo za vinsko viteštvo in s svojimi konkretnimi prispevki in dejavnostjo na osebnem in poklicnem področju služijo uresničevanju plemenitih redovnih ciljev.

IN HONOREM DEI et IN HONOREM VINI!

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Vinarstvo Desetič so skupaj obrezali "Viteško trto"