Pomembno je tudi nedeljsko dopoldansko druženje

Bolšji sejem OrehovciOb gasilskem domu PGD Orehovci, tik ob regionalni cesti Gornja Radgona – Ptuj, že vrsto let deluje bolšji sejem, ki se ne glede na letni časi, odvija vsako prvo nedeljo v mesecu. Na sejmu svoje predmete, ne nove, pač pa stare, prodajajo tisti, ki jih niso odvrgli v smeti in se zavedajo, da bi jih lahko kdo še uporabil. Sejem je zanimiv tudi za zbiratelje starin, saj so mnogi predmeti stari, nekateri tudi več kot sto let. Kot so nam povedali organizatorji iz PGD Orehovci, je sejem namenjen tudi nedeljskemu dopoldanskemu druženju, ki ga je v zadnjem času, ko imamo vsi preveč obveznosti, vse manj. Za nekatere domačine in tudi sosede iz vasi v okolici in celo iz Gornje Radgone in Radencev, je prva nedelja v mesecu, ravno zaradi orehovskega sejma, postala pravi praznik.

Bolšji sejem v Orehovcih še deluje

Po šestdesetih srečnih letih, spet pred oltar in matičarja

Biserna poroka FleisingerKonec minulega tedna sta v krogu domačih in prijateljev 60 let skupnega zakonskega življenja praznovala Marija in Karel Fleisinger iz Spodnjih Ivanjcev. Enako kot pred šestdesetimi leti sta slavljenca tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Civilni obred, ki ga je ob asistenci matičarja Mirka Ferenca, opravil župan občine Gornja Radgona Stanko Rojko, je potekal v prostorih srednjeveškega negovskega gradu. Nekoliko presenetljivo je le dejstvo, da sta slavljenca v cerkvi obeležila biserno, civilno pa diamantno poroko, kot je pisalo na listini, ki sta jo Marija in Karel prejela od župana Rojka. Po matičarjevi predstavitvi življenjske zgodbe zakoncev, jima je tudi župan namenil nekaj lepih besed in jima izročil omenjeno Diamantno poročno listino občine Gornja Radgona.

Biserno poroko sta obhajala zakonca Marija in Karel Fleisinger

Zlati medalji tudi v Kranj in Ljubljano

Antonovanje 2019V Jeruzalemsko – Ormoških vinorodnih goricah, natančneje na Kogu, vasici v ormoški občini ob hrvaški meji, so tudi letos ob godu sv. Antona puščavnika pripravili številne prireditve, ki so jih poimenovali „Antonovanje 2019". In čeprav se je v dobrem tednu (Antonov koncert MePZ Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica; Kulinarični večer na Turistični kmetiji Hlebec; Prireditev „Čurke in vino 2019"; Antonovo kegljanje z lokalno ponudbo na stojnicah; pogovor na temo "Priložnosti podeželja in lokalnih ponudnikov"; Čurkarijada s kulinaričnim razvajanjem - Odprta kuhinja, pokušina čurk in vina, stojnice lokalnih ponudnikov, pester program, prihod slovenskega vinskega kraljestva, 11. razstava na temo reje prašičev...; Romanje k Sv. Antonu Puščavniku; sv. maša za žive in pokojne prašičerejce ter zdravje pri živini;10. srečanje vozil Steyr kluba Kog in starodobnikov, srečanje domačih ansamblov in folklornih skupin, lokalna ponudba na stojnicah...), je bilo v ospredju ocenjevanje čurk s strokovno komisijo in komisijo potrošnikov. Čeprav je vse dogajanje bilo zelo zanimivo posebej kaže omeniti tudi kulinarični dogodek na Turistični kmetiji Hlebec, kjer so obiskovalce počastili s šesthodnim menijem, v katerem so kraljevale kašnate klobase oz. čurke, kot jim pravijo domačini. Tradicionalni lokalni kuhinji so – kot to vedo pri Hlebcu – vnesli pridih sodobnosti.

„Antonovanje 2019

Pripravili so prvo izmenjevalnico otroških oblačil in igrač, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

Izmenjevalnica oblačil in igračPo decembrski izjemno uspešni „izmenjevalnici" oblačil in obutve za otroke in odrasle, je v sodelovanju radgonske Iniciative Rastišče, skupaj s soboško igralnico Mali ČuDo, ter Mensano, pripravila še „Izmenjevalnico otroških oblačil in igrač" in vsega ostalega. Z željo, da bi nekoliko omilili zapravljanje in razsipništvo, so v igralnico Mali ČuDo v prostorih Mensane v Murski Soboti aktivisti omenjenih organizacij pritegnili kakšno stotnijo otrok in njihovih mamic, očkov, dedkov in babic, ki so prinašali svoje reči, domov pa odnašali „nova" oblačila, obutev, igrače... Glede na to, da je šlo za prvo tovrstno izmenjevalnico, sta glavni organizatorici dogodka, Nika Škof (Rastišče) in Barbara Muhič (Mali ČuDo), zadovoljni z obiskom in tudi izmenjavo. Povesta tudi, da je izmenjevalnica otroških oblačil, igrač in vseh ostalih otroških potrebščin omogočala trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe in igralnega parka otrok, ki je povrhu še zastonj.

Zamenjali so igrače, oblačila in obutev

Pred pol stoletja sta začela iz nič, a z veliko ljubezni

Zlata poroka DruzovičEnako, kot pred 50 leti, ko sta si pred matičarjem in pred oltarjem izrekla zvestobo Zofija in Karel Druzovič iz Gočove pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah, sta tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Takrat sta k civilni poroki odšla v Lenart, cerkveni pa v cerkev Sv. Trojice, kjer sta sedaj potekala oba obreda. Civilni obred zlate poroke je tokrat, ob matičarki Dragici Kramberger, prvič v vlogi župana opravil David Klobasa. Dragica je na drobno opisala življenje in delo zlatega para, župan pa jima je namenil nekaj prijaznih besed, ter jima izročil zlatoporočno spominsko listino, ter darilo občine.

Zlato poroko sta obhajala Zofija in Karel Druzovič iz Slovenskih goric

Po šestih desetletjih spet pred istim oltarjem

Biserna poroka SteyerV teh zimskih dneh, ko je največ praznikov in praznovanj, sta 60-letnico poroke, torej biserno poroko obeležila Marija in Ivan Steyer iz Črncev v Apaški dolini. Enako kot pred šestimi desetletji, sta se zakonca, tudi tokrat, skupaj s svojimi domačimi, sosedi in prijatelji, k bisernoporočnemu obredu podala v farno cerkev v Apačah. Pred cerkvijo ju je z igranjem pozdravila Pihalna godba Apače, pri kateri je nekoč igral tudi njun pokojni sin Ivan. Ko so njuni svatje v cerkvi postavili špalir, ju je župnik Janez Ferencek povabil v cerkev, k zahvalni maši in bisernoporočnemu obredu, ki je potekal med darovano sv. mašo.

Pred 60 leti sta se poročila Marija in Ivan Steyer iz Črncev

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Penina za zajtrk - Hugo za osvežitev

 

Radgonske gorice predstavile kulturo pitja penine ob zajtrku

HugoPodjetje Radgonske gorice d.d, ki je lani obeležilo 160 – letnico Zlate radgonske penine, je v prijetnem ambientu AS Aperitivo v Ljubljani pripravilo „Brunch z mehurčki“. Namen dobro obiskanega in odmevnega dogodka je bila predstavitev kulture pitja penine (tudi) ob zajtrku in lansiranje novosti iz kleti Radgonske gorice, aromatizirane pijače na osnovi penine z imenom Hugo.

Penina je pri večini še vedno zapisana zgolj kot praznična pijača ali pijača ob posebnih priložnostih – maturah, porokah, krstih... Penina sme biti in je odlična spremljevalka vsake jedi, vključno z zajtrkom. Pri slednjih je brezplačno na voljo v vseh boljših hotelih. Penine vam zjutraj ne bodo stregli natakarji, temveč si jo boste sami. Običajno jo najdete v hladilni posodi ob mizi s sadjem, poleg pa so tudi kozarci...

Kozarec penine se toliko bolj prileže v toplih dneh, zato ni razloga, da tudi doma zajtrka ne bi obogatili z mehurčki. Obstaja celo ime za takšen zajtrk in sicer Champagne Breakfast oz. Sparkling Wine Breakfast. Tradicionalni peneči zajtrk sestoji iz treh hodov: predjed, topla glavna jed (ki lahko vključuje slanino, klobase, jajca) in na koncu sir s piškoti, ob čemer lahko ponudimo tudi različne čaje ali kavo. Tak zajtrk naj bi užili ob 10. uri zjutraj. Kontinentalna različica penečega zajtrka navadno poleg dobro ohlajene penine vključuje še sadno solato, rogljičke, jogurt, kosmiče, sadni sok, čaj in kavo.

Zakaj je penina odličen spremljevalec zajtrka? Ključno je dejstvo, da so ta vina odličen spremljevalec zajtrka zaradi svoje vsestranskosti. S svojo svežino, višjo kislino in mehurčki penina omili oz. zareže skozi moč jajčnih in cvrtih jedi, kakor tudi skozi maščobo npr. prekajenega lososa, masla, sira ali prekajenega mesa. (Zelo) suha penina bo dober spremljevalec za kakršno koli jajčno jed: kuhana ali umešana jajca, jajca na oko, omleto, quiche, fritato… Suha rose penina se bo lepo kombinirala z lososom, škampi, slanino in žemljicami. Polsuha ali celo sladka penina pa bo dodala piko na i palačinkam, vafljem, nekaterim sirom, sadju, pitam in slajšim pekovskim pecivom.

Na dogodku v prestolnici je zbrane pozdravil vodja komercialne službe Radgonskih goric, Sandi Brumen, in začel z dejstvom, da imajo za seboj uspešno poslovno leto: »Za nas je bilo še toliko bolj pomembno, saj smo praznovali 160-letnico Zlate radgonske penine in začetka proizvodnje penečih se vin v Sloveniji nasploh. Po odzivih potrošnikov in ostalih javnosti ugotavljamo, da so bile naše aktivnosti in pojavnost opažene in zelo pozitivno sprejete, zato samozavestno stopamo naprej in se veselimo izzivov, ki nam jih prinaša leto 2013. Govori se o gospodarski krizi, ki je na nekaterih področjih že pokazala zobe. Tako tudi naša stroka in naše podjetje zaznavata negotovosti in spremembe na trgu, s katerimi se bo treba soočiti in jih preseči pri zastavljanju in realizaciji naših prihodnjih ciljev. Zato v tem času še bolj verjamemo v naš slogan: »Ustvarjamo najlepše trenutke.« Tu in tam je treba pozabiti na perečo realnost in se prepustiti trenutku. Naj bo velik, majhen, pomemben ali vsakodneven, samoumeven ali izstopajoč – vsak je lahko poseben in najlepši. In še lepši in zanimivejši, če ga spremlja kozarček mehurčkov iz Radgonskih goric.«

Glavna enologinja kleti Radgonske gorice, Klavdija Topolovec Špur, pa je povabljenim predstavila tistega, ki bo zaznamoval poletje 2013, in sicer Hugo – hit poletja 2013: Poznajo ga v Švici in Nemčiji. Pa v sosednjih Avstriji in Italiji. Spoznati ga želijo povsod! K nam prihaja v poletju s podpisom srečne trinajstice. Prijeten, dišeč, okusen in svež. Zasluge za njegov izum si pripisuje tako Švica, kot italijanska Južna Tirolska. Kateri izmed njiju je uspel ta čudoviti podvig, verjetno ne bo nikoli jasno. Kakorkoli - koktajl Hugo je v nekaj poletjih obnorel naše sosede in čas je, da osvoji tudi slovenska srca.

Slovenski Hugo prihaja iz kleti prve in največkrat nagrajene slovenske penine, Zlate radgonske penine. Pridružil se bo vrhunski penini in vinom kleti Radgonske gorice, ki so idejo približevanja penine mlajšim generacijam uspešno realizirale že z rose penino PiNQ in lanskim hitom Divji cvet (Srebrna radgonska penina s cvetom divjega hibiskusa). Hugo je užitek brez primere – prijeten, dišeč, okusen in svež. Je aromatizirana pijača na osnovi penine. Njegovo osnovo predstavlja penina, pridelana po tankovski oz. metodi Charmat, pri kateri prevladuje sorta Sauvignon in še nekatere tipične sorte vinorodnega okoliša Štajerska Slovenija. V kleteh Radgonskih goric so ji dodali svežo noto naravnega bezgovega sirupa, ki pričara prijetno bezgovo aromo. Lahkotnost pijače se odraža v nizki alkoholni stopnji 4,5 % Vol., mehurčki pa Hugu dajejo dodatno svežino in ta Hugo bo zaznamoval poletje 2013. Z njim bodo namreč v prvi polnitvi napolnili točno 2013 steklenic. Gre za omejeno serijo, ki je od 4. junija dalje na voljo v vinoteki Dvor v Ljubljani in Domu penine v Gornji Radgoni. Od sredine junija pa še v centrih E.Leclerc, Spar ter pri vseh distributerjih pijač. V poletnem času bo Hugo v obliki koktajla na voljo v izbranih lokalih in restavracijah po Sloveniji.

Priprava: Hugo se dobro počuti v visokem koktajl ali pecljatem kozarcu večje dimenzije. Vanj dodajte kocke ledu, rezine limete (iz njih lahko po želji stisnete sok in krhlje v kozarec dodate le za dekoracijo) in lističe mete. Za še lahkotnejšo različico priporočamo pljusk mineralne vode. Prihaja poletje, čas dopustov, ležernosti in želje po vsem svežem. Poletje s podpisom srečne trinajstice!

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Vinarstvo Penina za zajtrk - Hugo za osvežitev