V tem prvem tromesečju letošnjega leta, se po gasilskih domovih izvajajo redni letni občni zbori Prostovoljnih gasilskih društev, kjer se pregleda minulo delo ter se obenem snujejo novi načrti in cilji za tekoče aktivno leto. Ob tej priložnosti se tudi podeljujejo najrazličnejše zahvale, priznanja, odlikovanja, povišanja, obletnice ter nazivi. Tudi na občnem zboru Prostovoljnega društva Orehovci so ob koncu podelili pisano paleto priznanj in zahval. Med njimi pa je najbolj izstopala listina za naziv »častni poveljnik«, ki jo je prejel starosta PGD Orehovci Franc Domajnko.
V Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, kjer se vedno nekaj dogaja, so se pred kratkim stanovalci tri dni zapored veselili in plesali. Med drugim so pripravili tudi tradicionalno druženje z Valentinovim srčkovim plesom. Že pred začetkom plesa so zaposleni izdelali verižice s srčki, ki so jih razdelili stanovalcem in tako poskrbeli za pravo vzdušje ob tem prazniku. Zato se je že ob zbiranju navzočih v avli opazilo prijetno vzdušje ob pričakovanju ponovnega druženja.Izbor brhkih deklet za slovenski "Vinski dvor"
Katero dekle bo 18. Slovenska vinska kraljica za leto 2014?
Slovenija, kot vinorodna dežela, s tradicijo vinske kulture in pridelave vina že tradicionalno izbira Vinsko kraljico, ki pomaga promovirati slovenska vina, vinogradništvo in lepe slovenske vinorodne dežele. In tako smo od uvedbe projekta "Slovenska vinska kraljica", katerega nosilec je Pomurski sejem d.d. iz Gornje Radgone, od leta 1996 imeli že sedemnajst kraljic. Sedaj pa je vodstvo Pomurskega sejma d.d., razpisalo natečaj za 18. Vinsko kraljico Slovenije za leto 2014, dekleta pa se morajo čim prej prijaviti na naslov: Pomurski sejem d.d. Cesta na stadion 2, 9250 Gornja Radgona (vinska kraljica), ali na e-naslov: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.
. Iz katere slovenske vinorodne dežele oz. katerega vinorodnega okolja bo 18. slovenska vinska kraljica je težko napovedovati, vse je odvisno od prijav.
Organizatorji pa vsekakor pričakujejo, da se bo na razpis prijavilo veliko mladih deklet iz vse države, kajti prijavo lahko pošljejo vsa Društva vinogradnikov v Sloveniji ter tudi posamezniki in seveda same kandidatke za kraljice. Prijava kandidatke na natečaj mora vsebovati: stalni naslov kandidatke z rojstnimi in kontaktnimi podatki, podatke o izobrazbi, kratek življenjepis in fotografijo. Po Statutu projekta se na natečaj lahko prijavijo dekleta stara med 18. in 25. letom starosti, ki so samskega stanu, so državljanke republike Slovenije, imajo dobro znanje o vinih, znanje enega svetovnega jezika in vozniški izpit. Na posebnem testiranju prijavljenih kandidatk, ki bo sredi oktobra, in kjer bo izbrana kraljica z enoletno mandatno dobo, bodo dekleta morala pokazati dobro strokovno znanje s področja vinogradništva, vinarstva in trženja vin, enako pa tudi ustrezno znanje tujih jezikov, kajti odlična slovenska vina je potrebno predstavljati tudi v tujini. Ob tem bo komisija ocenjevala tudi sposobnost javnega nastopanja in komuniciranja vseh kandidatk. In šele takrat bo posebna komisija izbrala naslednico aktualne, 17. kraljice Neže Pavlič iz Dobrneža pri Slovenskih Konjicah.
Slovenska vinska kraljica sicer veliko potuje, spoznava nove ljudi, njihove navade in seveda vina. Na teh potovanjih pa zastopa vina iz vseh treh slovenskih vinorodnih dežel in vseh 14 vinorodnih okolišev, in si v javnosti prizadeva za njihovo razpoznavnost ter širjenje kulture pitja vina, in to na vsakem mestu, še posebej, na prireditvah povezanih z vinom. Tako je Vinska kraljica Slovenije ambasadorka slovenskih vinogradnikov, slovenskih vin in lepe dežele Slovenije.
PRVIH SEDEMNAJST...
Sedaj ko so razpisali natečaj za 18. slovensko vinsko kraljico, je zanimivo videti katerih 17 deklet je dosedanjih „lastnic slovenskega vinskega dvora", in sicer vse od leta 1996. Najprej je to bila Lidija Mavretič iz Bele krajine (1996), sledijo pa Selma Lukač s Koprskega (1997), Katarina Jenžur iz Posavja (1998), Irena Kupljen iz Radgonsko - kapelskih goric (1999), Martina Stegovec z Vipavskega (2000), Jerneja Bratuša iz Noršincev pri Ljutomeru (2001). V letu 2002 je bila kraljica Tjaša Koroša ravno tako iz Ljutomersko - ormoških goric, v letu 2003 pa Simona Štraus iz Šmarsko – virštajnskih goric. Leta 2004 je to bila Vesna Bajuk iz okolice Metlike v Beli krajini, potem v letih 2005 in 2006 Maja Cigoj iz oklica Ajdovščine, v letu 2007 Maja Benčina iz okolice Vipave, v letu 2008 je to bila Svetlana Širec (iz Krčevine, torej iz mariborsko – ptujskega območja), leto 2009: Karolina Kobal (Vrhpolje pri Vipavi), leto 2010: Andreja Erzetič (Vedrijan v Goriških Brdih); leto 2011: Simona Žugelj (Čuril pri Metliki); Leto 2012: Martina Baškovič (Krška vas); Leta 2013: Neža Pavlič (Dobrnež pri Slovenskih Konjicah); leta 2014: ?
