Zakonca Jožefa in Mirko Gumilar sta obeležila 65 let skupnega življenja

Železna poroka GumilarČeprav je pri nas kar veliko zlatih, bisernih, smaragdnih in diamantnih zakonskih jubilejev, pa je le redkim dan izjemni zakonski jubilej, ki mu v večini pravijo železna poroka, ponekod pa tudi briljantna. Pred dnevi je namreč minilo šest desetletij in pol, odkar sta si v farni cerkvi Marijinega rojstva na Tišini večno zvestobo v dobrem in slabem ter ljubezen obljubila Jožefa, roj. Žemljič, in Mirko Gumilar, oba z bližnjih Petanjcev. Ob izteku letošnjega oktobra sta 65. obletnico s priložnostno slovesnostjo obeležila v domu Elizabeta pri Svetem Juriju na Goričkem, ki je enota Doma starejših Rakičan. Tam namreč slavljenka že poldrugo leto prebiva. Priči ob tovrstni izjemno redki obletnici poroke sta bila njuna hčerka Marjeta in sin Slavko, verski obred pa je v prostorih doma opravil matični župnik v župniji Tišina Boštjan Čeh.

Tudi pri devetdesetih se počutita odlično

Marija in Ivan Lorenčič sta obeležila biserno poroko

Biserna poroka LorenčičPred dnevi sta Marija in Ivan Lorenčič iz Maribora, v krogu domačih in prijateljev obeležila biserni zakonski jubilej. Svoje 60 - letno skupno zakonsko življenje sta potrdila v cerkvi sv. Ruperta v rojstni Voličini, kjer sta se poročila pred šestimi desetletji. Tokrat sta oba obreda, civilni in cerkveni, potekala v cerkvi. Civilni obred je opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, ki je bisernoporočencema namenil nekaj lepih besed in jima izročil še eno listino, cerkvenega pa ob darovani sveti maši, ob asistenci domačega župnika Franca Muršeca in duhovnika Marka Veršiča, škof dr. Stanislav Lipovšek. Izrazil je veliko veselje nad zakoncema, ki sta zgled družine, »kakršna naj bi bila vrednota družbe. Hvala vama za vse, kar sta dobrega storila v Cerkvi. Vesel sem, da lahko potrdim vajin zakon tukaj v vajini rojstni župniji, kamor se rada vračata.«

Iz Maribora sta prišla v rojstno vas

Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Prijetno s koristnim v dobrovniških goricah

 

Kar 150 mladih trgačev iz treh držav na 6. mednarodni otroški trgatvi

Otroška trgatevOb mednarodnem dnevu miru je v vinogradu v okolici Dobrovnika potekala 6. mednarodna otroška trgatev. Na zanimivi trgatvi, kjer sta ključni besedi bili „mir in prijateljstvo", je sodelovalo okoli 150 otrok, ki ne poznajo sovražnosti, iz Rédicsa, Zalaegerszega in Števanovcev iz Madžarske, Štrigove (Hrvaška) ter slovenskih OŠ Bičevja iz Ljubljane in Dvojezične osnovne šole Dobrovnik. Zraven je bilo tudi veliko učiteljev, staršev, vinogradnikov, vinskih vitezov, Prekmurska vinska kraljica Tamara Casar ter drugi gostje.

„Občina Dobrovnik je poleg ostalih gospodarskih in turističnih zanimivosti, poznana tudi po vinogradništvu. Že v samem pečatu iz leta 1280 je vinska trta, enako v sedanjem občinskem grbu trije hribi ponazarjajo tri vinogradniške lege. V občini sta dve društvi vinogradnikov Dobrovnik in Strehovci, ki aktivno delujeta in skrbita za izobraževalni in razvedrilni program. Leta 1999 smo v Dobrovniških goricah na Pap hegyu zasadili 800 trsov vinske trte različnih sort in kultivarjev in s tem je postal naš Ampelografski vrt največji v Sloveniji. Pozneje smo še povečali vinograd z tremi redi vinske trte Radgonske ranine - Viteški vinograd, ki smo ga zasadili člani Slovenskega reda vitezov vina. Ampelografski vrt tako postaja največji učni center na prostem. Omogoča vsem tako vinogradnikom, učencem, dijakom, strokovnjakom in turistom ter mimoidočim možnost ogleda, izobraževanja in pokušnje grozdja ter vina iz Ampelografskega vinograda. Za oskrbo in delo v samem vinogradu skrbijo člani društva, Zavod za okolje in turizem in občina Dobrovnik, kakor tudi sami vitezi vina. Zaščito vinske trte pa zagotavlja tako s svetovanjem in zaščitnimi sredstvi podjetje Ciba geigy", razlaga Marjan Kardinar, župan občine Dobrovnik, sicer tudi vinski vitez in aktivist na vseh področjih.

In že nekaj let se v omenjenem Ampelografskem vrtu zberejo otroci iz treh sosednjih dežel na tradicionalni mednarodni otroški trgatvi, ki je nekaj posebnega in ponovno gre za prvi primer take trgatve. Ob vinogradnikih in vitezih vina, so se otroci iz pobratenih šol Slovenije, Madžarske in Hrvaške, zbrali na skupni prireditvi, ki so jo poimenovali tudi Pozdrav jeseni. Skupno so poskrbeli, da je trgatev bila srečanje prijetnega s koristnim. Sami otroci so potrgali grozdje, ki so ga ob pomoči starejših stisnili in shranili v sode. „Tako otroci spoznavajo delo v času trgatve in na pravilen način spoznajo tudi vse kar je vezano na vinsko trto, hkrati tudi delo v vinogradu in vinski kleti. Spoznavajo različne sorte grozdja in tudi stare običaje v času trgatve. Mednarodna otroška trgatev postaja tako tradicionalna in se je udeleži vsako leto večje število otrok, kar je izjemno koristno", je dogajanje pohvalil tajnik Pomurskega omizja Slovenskega reda vitezov vina, Zlatko Borak, ki se je zahvalil tudi podjetju Roto Pavlinjek iz Murske Sobote, ki je Društvu vinogradnikov Dobrovnik, za vina iz ampelografsko - viteškega vinograda, podaril tri sodobne in kvalitetne PVC vinske sode. Direktor omenjenega podjetja Štefan Pavlinjek je tudi sam vinski vitez.

Kaj je ampelografija?

Ampelografija je veda, ki se ukvarja s proučevanjem sort vinske trte – Vitis vinifera L. Ta izraz je prvič uporabil F.J.Sachs leta 1661 v Leipzigu, znanstvene temelje sodobne ampelografije pa je postavil Rojas de Clemente leta 1807 pri svojem opisu andaluzijskih sort. Ampelografske kolekcije so začeli zasajati zato, da bi lahko proučevali različne sorte in jih primerjali med seboj, pa tudi zato, da bi uvedli določen red pri poimenovanju sort vinske trte.

Dobrovniški Ampelografski vrt je nastal po zamisli Društva vinogradnikov Dobrovnik leta 1999. Z vrtom se omogoča vinogradnikom in ostalim zainteresiranim proučevanje izvora in klasifikacije vinske trte po filogenetskem in ontogenetskem razvoju ter »v živo« predstavitev posameznih žlahtnih in drugih vinskih trt na različnih podlagah. Na vrtu so vidne tudi zakonitosti biološkega, ekološkega in geografskega značaja trt, dednosti in merila za sistemizacijo ter klasifikacijo sort. Zanamcem pa želijo ohraniti vinske trte, ki so kdaj koli rasle v naših goricah...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Vinarstvo Prijetno s koristnim v dobrovniških goricah