V prekmurski vasi Kupšinci se ne bojijo za prihodnost kraja, saj imajo veliko otrok

Miklavž v KupšincihKupšinci so gotovo ena lepših in naprednejših vasi v murskosoboški mestni občini, kjer skoraj štiristo krajanov živi v sožitju in brez kakršnihkoli zapletov. Skupaj z društvi, kot so gasilsko in športno, Krajevna skupnost Kupšinci skrbi za družabno in društveno življenje v vasi, vzporedno z regionalno cesto Murska Sobota – Gederovci. V ospredju dogajanja v kraju, kjer se običajno zberejo vsi krajani ne gleda na njihovo starost, je med drugim obisk sv. Miklavža, ki še posebej razveseli otroke. Teh je, v primerjavi z nekaterimi demografsko ogroženimi prekmurskimi kraji, v Kupšincih kar veliko, kar je potrdil tudi tokratni obisk dobrotnika sv. Miklavža in hudobneža parklja. V domačem vaško-gasilskem domu se je v spremstvu staršev, dedkov, babic ali koga drugega, zbralo 44 pridnih malčkov, ki jih je sv. Miklavž obdaril. In ker so mu obljubili, da bodo še naprej pridni, jim je bradati možakar obljubil, da se srečajo spet čez leto dni. Zanimivo, tokrat starši za lepa darila svojim malčkom niso morali posegati v lastni žep, saj je za darila in pogostitev poskrbela KS Kupšinci.

Pridni otroci so z veseljem počakali sv. Miklavža

Na 23. martinovanju v Gornji Radgoni veliko navdušenih vinoljubov, veseljakov in drugih gostov

Martinovanje 2017Ne glede na to, da v vinskih kleteh oz. v sodnih že nekaj časa vre, ko se sladki mošt nekoliko hitreje kot običajno spreminja, ali se je spremenil v vino, se to »uradno« dogaja šele v »Martinovem tednu«, ko po številnih, zlasti vinorodnih mestih in krajih pripravljajo tradicionalne »Martinove prireditve«. In ena takšnih, pravzaprav ena večjih na severovzhodu države, je znova bila v Gornji Radgoni, ki sodi med pomembnejša slovenska vinogradniško - vinarska območja, in kjer so ob Sv. Martinu, dnevu ko se je mošt tudi "uradno" spremenil v vino, ponovno pripravili enkratno (23. po vrsti) martinovanje, ki je v lepem in sončnem vremenu pritegnilo veliko veseljakov, vinoljubov in sploh gostov od blizu in daleč, največ seveda iz Pomurja ter Slovenskih goric in sosednje Avstrije..., kar nekaj pa jih je iz drugih delov države prispelo tudi z avtobusi.

In mošt se je (uradno) spremenil v vino

Pred soboško Diano se vedno nekaj dogaja, saj so po bogračiadi sedaj pripravili 8. festival bujte repe - tokrat je nastopilo 15 ekip, zmagala pa je ekipa Mestnih četrti Murska Sobota

Bujta repaNa Slovenski ulici, pred hotelom Diana v Murski Soboti je konec tedna potekal 8. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju je tokrat sodelovalo nekoliko manj (15) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank in posameznikov, saj bodo kmalu predsedniške volitve. Festival bujte repe je ena večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju. Strokovna komisija, katere predsednica je bila Zdenka Tompa, člana pa še dva vrhunska kuharska strokovnjaka, Janez Gjergjek in Branko Časar, je budno spremljala ves potek kuhanja, na koncu je ocenila tudi okus in vonj jedi.

Dišalo je po Prekmurski dobroti - bujti repi

Malčki med starostniki

DSO medgeneracijsko sodelovanjeDnevi ob izteku letošnjega poletja in pričetku jeseni so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona minili v prijetnem vzdušju medgeneracijskega sodelovanja. Tako so se stanovalci DSO Gornja Radgona, z veseljem odzvali povabilu bližnjega Vrtca Manka Golarja, in se tako tudi letos udeležili njihove tradicionalne trgatve. Skupaj z otroci so polnili vedra in püte, iz preše pa je tekel sladki sok, s katerim so si ob druženju postregli. Ob zaključku so jih zaposleni in otroci vrtca pogostili še z domačim pecivom in namazanimi kruhki. Lepo je bilo in starostniki za drugo leto držijo ponovno pesti za dobro letino in čim manj toče.

Prijetno in poučno medgeneracijsko sodelovanje

Poleg koncerta tamburašev, še odprtje likovne razstave

DSO tamburašiV Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, pogosto, zlasti ob raznih priložnostih organizirajo pestre kulturne in družabne prireditve, ki so namenjene tako stanovalcem doma kakor tudi zunanjim obiskovalcem. Tako je, med drugim, številna publika, v polni dvorani DSO prisluhnila skladbam Tamburaške skupine KD Peter Dajnko iz Črešnjevcev. Poseben aplavz so si prislužili tudi zato, ker so bili pripravljeni nastopiti namesto skupine, ki je bila prvotno planirana, a je žal svoj nastop v zadnjem trenutku odpovedala.

Tamburice, slike, harmonika...v domu starejših

Nekateri se niso videli že desetletja!

Obletnica OŠ StogovciV tem jesenskem času, ko predvsem kmetovalci in ljubiteljski pridelovalci, s polj in vrtov, iz sadovnjakov in vinogradov, pospravljajo darove narave, se vrstijo tudi takšna in drugačna srečanja nekdanjih sošolcev. In tako se spet posebej potrjuje, da se šele ko se nam življenje prevesi v drugo polovico stoletja, torej ko smo že v »objemu« Abrahama, še posebej zavemo, kako pomembno je ohranjanje in poglabljanje prijateljstva iz mladosti. In to so potrdili tudi večinoma že babice in dedki iz Apaške doline, ki so natanko pred pol stoletja skupaj zapustili šolske klopi osemletke v Stogovcih. Obžalovali so sicer, da v omenjenem šolskem okolišu na zahodni strani Apaške doline ni več veliko otrok in je njihova nekdanja šola, sedaj podružnična šola v okviru OŠ Apače.

Po pol stoletja so se srečali šolarji, ki so osemletko končali na OŠ Stogovci

Tudi druženje je terapija za invalide

Invalidi GRPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti.

Radgonski invalidi so se srečali na Turistični kmetiji Benko

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Leskovar in Haložan zmagovalca, Janževec dvakrat drugi

 

Potrošniki in stroka izbrali „Naj špricar 2013" in ocenili mlada vina

Ocenjevanje špricarjevČas okrog sv. Martina, ko se mošt uradno spremni v vino, je tudi ustrezen čas, ko potekajo takšna in drugačna ocenjevanja pridelkov vinogradov, torej vin. In poleg mladih vin, se po mnogih vinorodnih območjih, čeprav naj bi se vino pilo čisto in v zmernih količinah, čedalje bolj odločajo tudi za ocenjevanje špricarjev, torej mešanice vina in mineralne vode, v našem primeru je to običajno radenska. Dejstvo, da špricar ni tabu tema, ampak tržna niša, so namreč že pred desetletji opozorili avstrijski štajerski vinogradniki. „V časih, ko se registrirana potrošnja vina zmanjšuje tako v EU, kakor tudi v Sloveniji, je renesansa dobrega starega špricarja, ki je bila pijača štajerske baby boom generacije dobrodošla, še zlasti ker je to ena od redkih možnosti, da se lahko vino pojavi v funkciji osvežilne pijače z nizko stopnjo alkohola.

Seveda pa je za uspeh na tem področju potrebna kakovost in primerna promocija. Oceni kakovosti in promociji je služilo tudi ocenjevanje vin, ki je pod blagovno znamko 'Naj špricar 2013', dober teden pred sv. Martinom potekalo na Jeruzalemu", je prepričan Zlatko Zadravec, direktor Javne razvojne agencije občine Ormož, ki je bil tudi član strokovne komisije na omenjenem tekmovanju.

Ocenjevanje bi lahko imenovali, kar majhno državno prvenstvo, saj so bile udeležene največje zvezde slovenskega trga špricar vin. Vse te velike blagovne znamke so dobile tudi zelo dobre ocene tako s strani potrošniške, kakor tudi strokovne komisije. Za razliko od ocenjevanja špricar vin, je bilo ocenjevanje mladih vin bolj lokalnega pomena. Kot posebno zanimivost tega ocenjevanja lahko omenimo, da so ista vina (kandidate za naj špricar 2013) ocenjevali tako strokovnjaki, kakor tudi predstavniki potrošnikov. V komisijo strokovnjakov so bili delegirani enologi in ocenjevalci z licenco Ministrstva za kmetijstvo in okolje, v komisijo za potrošnike pa predstavniki manjših vinogradnikov in ljubitelji vina.

„Končno spet v veljavo prihaja dober špricar, ki je veliko več od običajnega pojmovanja uživanja vina in mineralne vode, saj pomeni odlično promocijo in s tem večjo možnost za prodajo domačih vin v naši lepi Prlekiji. Slabšalno mišljenje o špricarju se s pravo izbiro vin ocenjenih tako s strani stroke, kot priložnostnih ocenjevalcev, mora zaokrožiti področje, kjer je moč uživati ob odličnih špricarjih, ki so primernejši za uživanje ob izbrani prleški kulinariki in so orožje za povezovanje, prijateljsko druženje in povečanje domače promocije vin. Seveda pa je potrebno za dober glas o špricarju spoštovati dogovorjene standarde in v zgodbo vključiti tako vinogradnike kot gostince, saj so eni z drugimi vzajemno povezani. Tudi "špricar kontrole" bi lahko hitro naredile red v ponudbi špricar vin, ki v zgodbo niti slučajno ne sodijo! Špricar naj postane naš atribut prepoznavnosti in ponosa, seveda ob stalni  kontroli kakovosti, ki jo lahko zagotavlja tako stroka, kot vinoljubi s strani potrošnikov. Mesta, kjer se točijo odlični špricarji, pa naj postanejo jasno označena, tako bo pot k uspehu zagotovo hitrejša", je po ocenjevanju na Jeruzalemu", povedal Peter Kirič, iz komisije potrošnikov-vinoljubov.

Andreja Brglez, članica strokovne komisije pa dodaja: „Marsikdo verjetno debelo pogleda, da strokovnjaki ocenjujemo špricarje, še več - da smo celo promotorji takšnega ocenjevanja. Ob tem moram poudariti, da vsako vino ni dobro špricar vino: najprej mora biti dobro vino - vino brez napak; napake pri vinu se ob dodatku mineralne vode še bolj občutijo. Previsok ostanek sladkorja in vino iz prezrelega grozdja nista dobra popotnica za dobro špricar vino. Nove tehnologije, ki pridelujejo močno dišeča vina, kjer je kislina nekaj nižja in bolj sofisticirana ob dodatku mineralne vode lahko delujejo omledno in ne tako kot je poslanstvo špricerja – poživljajoče. Verjetno je na mestu razmišljanje, da bi bilo smiselno v tej smeri zastaviti kakšno raziskovalno nalogo, ki bi naše zaznave podkrepila tudi s številkami. Tekma je bila dobra, kakovostna in imeli smo precej več odličnih špricar vin kot lani. Ta tržna niša je bila predolgo zapostavljena, saj gre za tradicionalen način uživanja vina, ki je predvsem za prijetno in zdravju koristno osvežitev ob delu in druženju. Zadnji čas, da začnemo ceniti to kar imamo in to, kar smo".

Kot posebna zanimivost pa je primerjava rezultatov ocenjevanja, strokovne in potrošniške komisije, kjer so ocene zelo podobne, kar kaže, da niti potrošnikov nikakor ne gre podcenjevati. V potrošniški komisiji je sodelovalo 11, v strokovni pa 8 članov. Špricar vina so ocenjevali s šolskimi ocenami 1-5, kar je omogočilo, da je bil sistem ocenjevanja enostaven in primeren za obe komisiji. Vina je predhodno razvrstil predsednik ocenjevanja Matija Kociper, ki sam ni ocenjeval vina. Podobno kot strokovna, tudi potrošniška komisija nobenemu vinu ni podelila ocene odlično. To je tudi razumljivo, saj ima veliko vin širok spekter uporabe (niso specialna vina samo za namen špricarja). 25 vin od 26 so uvrstili med zelo dobra in dobra vina. Samo eno špricar vino je bilo ocenjeno kot zadovoljivo. Strokovnjaki so bili nekoliko bolj strogi in so med zelo dobra in dobra vina uvrstili 21 vin, 3 vzorci so dobili zadovoljivo oceno, 2 vzorca pa so ocenili kot neprimerna.

„Če naredimo primerjavo z predhodnim ocenjevanjem je ocenjevanje 2013 pokazalo znaten napredek v kvaliteti vin. V letu 2013 je v kategoriji zelo dobrih in dobrih špricar vin pristalo 80,8 % vin pri strokovni komisiji (96,1% pri potrošniški komisiji), v letu 2012 pa je bil delež vin v teh kategorijah 65,4 %. »Potrošniki« so v finalno serijo uvrstili kar 5 istih vin kot strokovnjaki. Pri rangiranju vin, ki so so jih uvrstili v finale, pa so se nekoliko bolj razlikovali od strokovnjakov, saj so preferirali bolj klasičen tip špricar vina s poudarjeno kislino (zmagala je Zvrst Leskovar 2013, pred Janževcem 0,75 l, letnik 2012 in Ljutomerčanom 2012. V strokovni komisiji je zmagal Haložan pred Janževcem 0,75 l in Konjičanom (vsa tri vina letnika 2012). Vsa omenjena vina bomo točili v prireditvenem šotoru Martinovanja Ormož 2013. To je lepa nagrada in promocija hkrati", pravi Zlatko Zadravec.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Vinarstvo Leskovar in Haložan zmagovalca, Janževec dvakrat drugi