Zakonca Jožefa in Mirko Gumilar sta obeležila 65 let skupnega življenja

Železna poroka GumilarČeprav je pri nas kar veliko zlatih, bisernih, smaragdnih in diamantnih zakonskih jubilejev, pa je le redkim dan izjemni zakonski jubilej, ki mu v večini pravijo železna poroka, ponekod pa tudi briljantna. Pred dnevi je namreč minilo šest desetletij in pol, odkar sta si v farni cerkvi Marijinega rojstva na Tišini večno zvestobo v dobrem in slabem ter ljubezen obljubila Jožefa, roj. Žemljič, in Mirko Gumilar, oba z bližnjih Petanjcev. Ob izteku letošnjega oktobra sta 65. obletnico s priložnostno slovesnostjo obeležila v domu Elizabeta pri Svetem Juriju na Goričkem, ki je enota Doma starejših Rakičan. Tam namreč slavljenka že poldrugo leto prebiva. Priči ob tovrstni izjemno redki obletnici poroke sta bila njuna hčerka Marjeta in sin Slavko, verski obred pa je v prostorih doma opravil matični župnik v župniji Tišina Boštjan Čeh.

Tudi pri devetdesetih se počutita odlično

Marija in Ivan Lorenčič sta obeležila biserno poroko

Biserna poroka LorenčičPred dnevi sta Marija in Ivan Lorenčič iz Maribora, v krogu domačih in prijateljev obeležila biserni zakonski jubilej. Svoje 60 - letno skupno zakonsko življenje sta potrdila v cerkvi sv. Ruperta v rojstni Voličini, kjer sta se poročila pred šestimi desetletji. Tokrat sta oba obreda, civilni in cerkveni, potekala v cerkvi. Civilni obred je opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, ki je bisernoporočencema namenil nekaj lepih besed in jima izročil še eno listino, cerkvenega pa ob darovani sveti maši, ob asistenci domačega župnika Franca Muršeca in duhovnika Marka Veršiča, škof dr. Stanislav Lipovšek. Izrazil je veliko veselje nad zakoncema, ki sta zgled družine, »kakršna naj bi bila vrednota družbe. Hvala vama za vse, kar sta dobrega storila v Cerkvi. Vesel sem, da lahko potrdim vajin zakon tukaj v vajini rojstni župniji, kamor se rada vračata.«

Iz Maribora sta prišla v rojstno vas

Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Leskovar in Haložan zmagovalca, Janževec dvakrat drugi

 

Potrošniki in stroka izbrali „Naj špricar 2013" in ocenili mlada vina

Ocenjevanje špricarjevČas okrog sv. Martina, ko se mošt uradno spremni v vino, je tudi ustrezen čas, ko potekajo takšna in drugačna ocenjevanja pridelkov vinogradov, torej vin. In poleg mladih vin, se po mnogih vinorodnih območjih, čeprav naj bi se vino pilo čisto in v zmernih količinah, čedalje bolj odločajo tudi za ocenjevanje špricarjev, torej mešanice vina in mineralne vode, v našem primeru je to običajno radenska. Dejstvo, da špricar ni tabu tema, ampak tržna niša, so namreč že pred desetletji opozorili avstrijski štajerski vinogradniki. „V časih, ko se registrirana potrošnja vina zmanjšuje tako v EU, kakor tudi v Sloveniji, je renesansa dobrega starega špricarja, ki je bila pijača štajerske baby boom generacije dobrodošla, še zlasti ker je to ena od redkih možnosti, da se lahko vino pojavi v funkciji osvežilne pijače z nizko stopnjo alkohola.

Seveda pa je za uspeh na tem področju potrebna kakovost in primerna promocija. Oceni kakovosti in promociji je služilo tudi ocenjevanje vin, ki je pod blagovno znamko 'Naj špricar 2013', dober teden pred sv. Martinom potekalo na Jeruzalemu", je prepričan Zlatko Zadravec, direktor Javne razvojne agencije občine Ormož, ki je bil tudi član strokovne komisije na omenjenem tekmovanju.

Ocenjevanje bi lahko imenovali, kar majhno državno prvenstvo, saj so bile udeležene največje zvezde slovenskega trga špricar vin. Vse te velike blagovne znamke so dobile tudi zelo dobre ocene tako s strani potrošniške, kakor tudi strokovne komisije. Za razliko od ocenjevanja špricar vin, je bilo ocenjevanje mladih vin bolj lokalnega pomena. Kot posebno zanimivost tega ocenjevanja lahko omenimo, da so ista vina (kandidate za naj špricar 2013) ocenjevali tako strokovnjaki, kakor tudi predstavniki potrošnikov. V komisijo strokovnjakov so bili delegirani enologi in ocenjevalci z licenco Ministrstva za kmetijstvo in okolje, v komisijo za potrošnike pa predstavniki manjših vinogradnikov in ljubitelji vina.

„Končno spet v veljavo prihaja dober špricar, ki je veliko več od običajnega pojmovanja uživanja vina in mineralne vode, saj pomeni odlično promocijo in s tem večjo možnost za prodajo domačih vin v naši lepi Prlekiji. Slabšalno mišljenje o špricarju se s pravo izbiro vin ocenjenih tako s strani stroke, kot priložnostnih ocenjevalcev, mora zaokrožiti področje, kjer je moč uživati ob odličnih špricarjih, ki so primernejši za uživanje ob izbrani prleški kulinariki in so orožje za povezovanje, prijateljsko druženje in povečanje domače promocije vin. Seveda pa je potrebno za dober glas o špricarju spoštovati dogovorjene standarde in v zgodbo vključiti tako vinogradnike kot gostince, saj so eni z drugimi vzajemno povezani. Tudi "špricar kontrole" bi lahko hitro naredile red v ponudbi špricar vin, ki v zgodbo niti slučajno ne sodijo! Špricar naj postane naš atribut prepoznavnosti in ponosa, seveda ob stalni  kontroli kakovosti, ki jo lahko zagotavlja tako stroka, kot vinoljubi s strani potrošnikov. Mesta, kjer se točijo odlični špricarji, pa naj postanejo jasno označena, tako bo pot k uspehu zagotovo hitrejša", je po ocenjevanju na Jeruzalemu", povedal Peter Kirič, iz komisije potrošnikov-vinoljubov.

Andreja Brglez, članica strokovne komisije pa dodaja: „Marsikdo verjetno debelo pogleda, da strokovnjaki ocenjujemo špricarje, še več - da smo celo promotorji takšnega ocenjevanja. Ob tem moram poudariti, da vsako vino ni dobro špricar vino: najprej mora biti dobro vino - vino brez napak; napake pri vinu se ob dodatku mineralne vode še bolj občutijo. Previsok ostanek sladkorja in vino iz prezrelega grozdja nista dobra popotnica za dobro špricar vino. Nove tehnologije, ki pridelujejo močno dišeča vina, kjer je kislina nekaj nižja in bolj sofisticirana ob dodatku mineralne vode lahko delujejo omledno in ne tako kot je poslanstvo špricerja – poživljajoče. Verjetno je na mestu razmišljanje, da bi bilo smiselno v tej smeri zastaviti kakšno raziskovalno nalogo, ki bi naše zaznave podkrepila tudi s številkami. Tekma je bila dobra, kakovostna in imeli smo precej več odličnih špricar vin kot lani. Ta tržna niša je bila predolgo zapostavljena, saj gre za tradicionalen način uživanja vina, ki je predvsem za prijetno in zdravju koristno osvežitev ob delu in druženju. Zadnji čas, da začnemo ceniti to kar imamo in to, kar smo".

Kot posebna zanimivost pa je primerjava rezultatov ocenjevanja, strokovne in potrošniške komisije, kjer so ocene zelo podobne, kar kaže, da niti potrošnikov nikakor ne gre podcenjevati. V potrošniški komisiji je sodelovalo 11, v strokovni pa 8 članov. Špricar vina so ocenjevali s šolskimi ocenami 1-5, kar je omogočilo, da je bil sistem ocenjevanja enostaven in primeren za obe komisiji. Vina je predhodno razvrstil predsednik ocenjevanja Matija Kociper, ki sam ni ocenjeval vina. Podobno kot strokovna, tudi potrošniška komisija nobenemu vinu ni podelila ocene odlično. To je tudi razumljivo, saj ima veliko vin širok spekter uporabe (niso specialna vina samo za namen špricarja). 25 vin od 26 so uvrstili med zelo dobra in dobra vina. Samo eno špricar vino je bilo ocenjeno kot zadovoljivo. Strokovnjaki so bili nekoliko bolj strogi in so med zelo dobra in dobra vina uvrstili 21 vin, 3 vzorci so dobili zadovoljivo oceno, 2 vzorca pa so ocenili kot neprimerna.

„Če naredimo primerjavo z predhodnim ocenjevanjem je ocenjevanje 2013 pokazalo znaten napredek v kvaliteti vin. V letu 2013 je v kategoriji zelo dobrih in dobrih špricar vin pristalo 80,8 % vin pri strokovni komisiji (96,1% pri potrošniški komisiji), v letu 2012 pa je bil delež vin v teh kategorijah 65,4 %. »Potrošniki« so v finalno serijo uvrstili kar 5 istih vin kot strokovnjaki. Pri rangiranju vin, ki so so jih uvrstili v finale, pa so se nekoliko bolj razlikovali od strokovnjakov, saj so preferirali bolj klasičen tip špricar vina s poudarjeno kislino (zmagala je Zvrst Leskovar 2013, pred Janževcem 0,75 l, letnik 2012 in Ljutomerčanom 2012. V strokovni komisiji je zmagal Haložan pred Janževcem 0,75 l in Konjičanom (vsa tri vina letnika 2012). Vsa omenjena vina bomo točili v prireditvenem šotoru Martinovanja Ormož 2013. To je lepa nagrada in promocija hkrati", pravi Zlatko Zadravec.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Vinarstvo Leskovar in Haložan zmagovalca, Janževec dvakrat drugi