Na vaških igrah najboljši meščani!

Vaške igre MahovciPodobno kot vsako leto so pomladni in poletni konci tednov namenjeni takšnim in drugačnim družabnim prireditvam in dogodkom. In tako tudi na skrajnjem severovzhodu države ne mine vikend, da se ne bi zgodilo na desetine tovrstnih zabavnih srečanj in druženj. Med slednjimi so bile tudi 2. vaške igre, ki so potekale na Športnem centru v Mahovcih v Apaški dolini, kjer je sodelovalo šest ekip, in sicer: Turistično društvo Brod (Sladki Vrh), Turistično društvo Čemaž Apaške doline iz Podgorja, Športno turistično društvo Nasova, Vas Lutverci, ekipa Kremenčkovi iz Gornje Radgone in domača ekipa Športno-turističnega društva Mahovci iz Mahovcev, ki je zadevo tudi pripravila.

Med šestimi ekipam v Mahovcih so slavili Radgončani

Bliža se IV. Družinski festival „Mačje mesto 2018"!

Mačje mesto V organizaciji občine Radenci bo v tamkajšnjem parku od 22. do 24. junija potekal IV. Družinski festival Mačje mesto. Nastanek Mačjega mesta je navdihnil častni občan in domačin Radencev, pokojni Kajetan Kovič, ki je ustvaril najbolj znanega slovenskega mačka, mačka Murija. Tridnevni festival želi z ustvarjalnimi delavnicami, kulturnimi vsebinami, športno-rekreativnimi aktivnostmi, kulinariko in drugimi spremljevalnimi dejavnostmi postaviti Radence na turistični zemljevid družinskih festivalov.

Kovičev maček Muri je navdušil Radenčane

Med ohranjanje kulturne dediščine in ljudskih običajev gotovo sodi tudi košnja z ročno košnjo

Kosci Norički VrhGlede na to, da z nenehnim tehnološkim razvojem, čedalje bolj izginjajo različna opravila in vse tisto, česar se spominjajo predvsem starejši ljudje, je dobro, da obstajajo takšna in drugačna društva ter organizacije, ki z različnimi prireditvami ohranjajo ljudske običaje in kulturno dediščino, med katero sodi tudi košnja po starem kot so to počeli naši predniki. In s takšno „etno košnjo" koristijo tudi posamezni lastniki hribovitega terena, ki nimajo ovac ali koz, da bo „pokosile" odvečno travo.

Ročna košnja v Noričkem Vrhu

Šmarski troti iz Litije najboljši v Prekmurju

Paprikaš PolanaV lepem in sončnem vremenu je konec minulega tedna, ob „Lovenjakovem dvoru", znani prekmurski gostilni, v Polani pri Murski Soboti, potekala tradicionalna in sedaj že jubilejna, 10. paprikašijada z zanimivim programom, ki ga je povezovala moderatorka Silva Vrbnjak. Ker je paprikaš zelo razširjena lokalna jed v Pomurju, so se „Lovenjakovi" organizatorji že pred desetletjem odločili vsako leto pripravljati tekmovanje v kuhanju paprikaša, udeleženci pa si lahko izberejo, ali bo to piščančji, svinjski, kunčji, gobov, ribji..., saj meso le delno prispeva k okusu same jedi. Strokovnjaki, ki so ocenjevali izdelke tekmovalnih ekip so namreč mnenja, da vse druge sestavine, predvsem mleta paprika, čebula, malo moke, kisla smetana in malo vina, dajo paprikašu pravi okus. In če je včasih organizatorjem malo ponagajalo vreme, je tokrat tekmovalcem bilo zelo vroče, saj je poleg sonca „žgal" tudi odprti ogenj z asfalta.

V Polani je desetič zadišalo po štirih (piščančji, prašičji, kunčji in gobov) vrstah paprikaša

Radijski poslušalci Snopa iz vse Slovenije so se srečali v Slovenskih Goricah

Slovo od SNOP-aNa Izletniško turistični kmetiji Žökš pri Mlinarjevih, na Zgornjih Žerjavcih pri Lenartu, je konec tedna potekalo zanimivo srečanje »Nočnih ptičev«, poslušalcev skupnega nočnega radijskega programa imenovanega Snop, v katerem je nekoč sodelovalo več kot ducat radijskih nekomercialnih postaj iz vse države. Ker je bil ob koncu lanskega leta program ukinjen, v njem so nazadnje sodelovali le še: Radio Velenje, Radio Slovenske gorice, Radio Ptuj, Radio Celje in Radio Murski val, so njegovi zvesti poslušalci pripravili slovesen pokop svojega snopa. Organizirala ga je Ana Maras-Pika iz Lenarta, ki je na srečanje povabila 48 zvestih poslušalcev snopa iz različnih krajev Slovenije. Snopu v spomin so pripravili tudi veliko »žalno«, črno obrobljeno torto z narobnim križem, ki je simbolizirala njegov grob. Kot se na »pogrebu« spodobi, je Snopu v slovo spregovoril njegov zvesti poslušalec Ludvik Kupšek iz Trbovelj.

Žalno slovo od Snopa s črno obrobo na torti

Šola več ne stoji, prijateljstva pa so ostala

Sošolci Spodnja ŠčavnicaNa Turistični kmetiji Hari v Spodnji Ščavnici je potekalo izjemno zanimivo, prijetno in veselo srečanje nekdanjih učencev in učiteljev OŠ Spodnja Ščavnica. Sami dedki in babice, kjer so tudi najmlajši stari okoli 70 let, so se srečali v prekrasnem okolju, kjer je prebujajoča narava ozelenila Ščavniško dolino, na katero seže pogled s Harijeve lepo urejene turistične postojanke. Zbrani učenke in učenci so se ob pogledu v dolino ozirali, da bi uzrli njihovo nekdanjo šolo, ki jim je dajala znanje za življenje. Zastonj! Kajti šole ni več, porušena je in na tem prostoru sedaj stoji mogočni stanovanjski blok, v katerem živi nova mladost.

Srečali so se babice in dedki, učenci nekdanje OŠ Spodnja Ščavnica

Za veselo vzdušje sta poskrbela sin in vnukinja!

Biserna poroka MagušaLe redkim zakonskim parom je dano, da bi dočakali 60 let skupnega zakonskega življenja, saj se eni že prej ločijo, drugi pa prej zapustijo ta svet. Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša v občini Sv. Jurij ob Ščavnici, pa sta ta visoki jubilej – biserno poroko dočakala in proslavila skupaj z najbližjimi sorodniki in prijatelji. Slavje ob bisernem zakonskem jubileju Magušovih se je začel v farni cerkvi Sv. Jurija ob Ščavnici, kjer je zahvalno mašo, ob sodelovanju p. Lavrencija, daroval domači župnik Boštjan Ošlaj.

Zavidljivo biserno poroko sta praznovala Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Slovenija sodi med vinorodne dežele

 

Vinska kultura v Sloveniji ni nizka, vina pa so vse bolj kakovostna; 

Dušan BrejcVinska kultura v Sloveniji ni nizka, še manj tako usodna, kot to prikazuje protialkoholni lobij, je pred letošnjim Martinovim praznikom povedal direktor Vinske družbe Slovenije Dušan Brejc. Slovenci po njegovem sodimo med tradicionalne vinorodne narode in dežele, zato o sebi ne bi smeli razširjati neumnega stereotipa kot o narodu pijancev. „Z gotovostjo to nismo, je pa morda res, da smo nekoliko bolj tolerantni do pitja alkoholnih pijač kot morda kateri drugi narodi, prav tako pa smo v količinskem smislu popitega alkohola na evropski lestvici precej visoko", je povedal prvi mož slovenskega vinarstva.

Uradnih podatkov o tem, koliko vina Slovenci letno spijemo, ni, obstaja zgolj statistika popitega čistega alkohola. Evropsko povprečje znaša okoli 11 litrov alkohola na odraslo osebo, pri čemer je količinsko največ popitega piva, nato vina in na koncu žganih pijač. Slovenci v zadnjih treh letih celo padamo, ugotavlja Brejc, potem ko se je poraba med leti 2000 in 2010 gibala med deset in 13 litri, kar morda kaže tudi na to, da kriza ni vselej vzrok za večjo porabo alkohola. Za oceno kakovosti letošnje vinske letine je po njegovem mnenju še prezgodaj, če pa je soditi po napovedih enologov, potem bi obveljala ocena prav dobro. Kar se tiče količine, gre za enega od manjših letnikov v zadnjih nekaj letih, a so pri tem velike razlike med posameznimi vinorodnimi območji, zato je ocena težja. Tako je bil recimo lanski letnik količinsko zelo slab na Primorskem, kjer je bilo stanje letos veliko bolje, je pa bilo slabše v Posavju, delno tudi v Podravju.

...Slovenci nikakor nismo narod pijancev, kot to nekateri skušajo prikazati...

Kar se kakovosti tiče, Brejc poudarja, da je tehnološko znanje pridelave vina v slovenskih kleteh zadnja leta izjemno napredovalo, zato bi kazalo preoblikovati staro tezo o boljših in slabših letnikih. Zato je načelna debata o letniku in njegovi kakovosti pravzaprav že neumestna, saj so oscilacije veliko manjše in bistveno manj vplivajo na to, kakšna bodo vina v danem letniku. Kot je še povedal Brejc, je aktualna vsesplošna kriza udarila tudi vinarje, a z dve do triletno zamudo. „Če so Nemci že govorili o tem, da gredo iz krize, potem smo mi ta trenutek nekje na dnu, vsaj upamo tako. Kriza se je odražala predvsem v manjši porabi vina, uvoz pa je, potem ko je od leta 2006 stalno rasel, po letu 2011 celo padel, kar kaže na to, da ljudje očitno niti za uvoženo vino nimajo več dovolj denarja. To pa ni tako zelo pozitivno kot bi padec uvoza tujih vin v Slovenijo ocenjevali takrat, ko bi šlo vse navzgor", pravi direktor Vinske družbe Slovenije.

Vzroki za sedanje stanje panoge v Sloveniji pa so po njegovem mnenju že stara zgodba, saj je slovenski vinski trg v več kot polovici še vedno siv, neevidentiran, od tega popitega vina pa nima nihče nič, razen tistega, ki kupnino vtakne v žep. Kot je dejal, je boleče dejstvo, da so v zaostrenih gospodarskih razmerah pravzaprav tisti, ki so na javnem trgu in plačujejo vse predpisane dajatve, v nelojalnem položaju proti več kot polovici tistih, ki nič ne prispevajo k nacionalni ekonomiji. To je slovenska realnost stanja panoge, ki je pravzaprav na najnižji točki po letu 1990. Po Brejčevih besedah bi lahko bili leti 2013 in 2014 prelomni v smislu, da se bo zgodil še nadaljnji osip pridelovalcev ali pa bomo končno uspeli narediti tudi kakšen preskok in na novo zastavili vinsko paradigmo. Pri tem pa ne bo pomembno le vprašanje količine prodanega vina, pač pa predvsem ali razvijamo pravi slog vina, napredujemo v strokovnem smislu, ali ima naša stroka ugled v širšem prostoru in ali ta pomaga domačim vinarjem, da gredo naprej.

Kljub vsem sedanjim pesimističnim tonom pa bi bilo po njegovem mnenju neumestno razmišljati, da ni razlogov za primerno obeležitev Martinovega kot osrednjega vinarskega praznika, ki predstavlja vrhunec obdobja prehoda mošta v vino. Celo nasprotno, obstajajo pozivi k temu, da bi to postal državni praznik, pravi Brejc. „Nedvomno je Martinovo praznični čas za vsakega vinarja in kmeta. To je slovo od poletja in pomeni, da je večina pridelka pospravljenega, zato je to zagotovo primeren trenutek za praznovanje", je dejal Brejc in kot pozitivne plati vinske panoge med drugim omenil dejstvo, da kakovost slovenskih vin v nobenem primeru ne nazaduje, pač pa napreduje.

V Sloveniji je sicer vedno več, predvsem belih vin, ki so primerna za mednarodno trženje. Vedno več je vinarjev, ki izvažajo, vsako leto osvojijo kakšen nov izvozni trg. Že to, da smo v času krize obdržali stare kupce, je pozitivno sporočilo, je še dodal Brejc.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Vinarstvo Slovenija sodi med vinorodne dežele