Rodila se je pred 80., poročila pa pred 60. leti

Diamantna poroka LončaričZa Marico Lončarič iz Lokavcev pri Negovi je 23. januar gotovo najbolj srečen datum v življenju. Kako tudi ne, ko pa se je natančno tega dne pred osmimi desetletji rodila, pred šestimi pa tudi poročila. Torej je letos, prav na dan, ko so se po kar nekaj meglenih in turobnih dneh, nad negovskim delom Slovenskih Goric, pojavili prijetni sončni žarki, imela pravi vzrok za dvojno praznovanje. Pravzaprav je s svojim življenjskim sopotnikom, možem Slavkom, brez posebnega pompa in razkošja, v domači hiši, kjer ima sedež tudi na daleč znano podjetje Montaža Lončarič, predvsem prejemala darila in čestitke, oba za visok skupni življenjski jubilej, ona sama pa še za okrogel osebni jubilej. Odločila sta se namreč, da bosta svoj jubilej obeležila v družbi svojih najdražjih, treh otrok, štirih vnukov in pravnukinje, ter še nekaj drugih svojcev, sorodnikov in prijateljev. Ob ganljivih čestitkah se je slavljencema tu in tam orosilo oko...

Marica in Slavko Lončarič obeležila diamantno poroko in njenih osemdeset

Dedek Mraz obiskal tudi otroke v Lutvercih

Dedek Mraz LutverciV našem gasilskem domu je bilo konec decembra spet veselo. Naše otroke je obiskal dedek Mraz. Že sedmo leto zapored se v našem društvu trudimo, da organiziramo prihod dedka Mraza. Tudi letos sta celotno organizacijo in priprave za ta projekt prevzeli naši članici društva, ki sta tudi v komisiji za mladino v društvu Zdenka Šuman in Tina Rojc. Seveda so na pomoč priskočile še ostale pridne roke: Sanja H. je pomagala pri pripravi kulturnega programa, Monika Š. in Sara R. pri pakiranju daril, fotografiranje Monika, aranžerka Blanka pri izdelavi scene, pa še vsi ostali, ki so pomagali pri pripravi prostora, ipd.

Dedek Mraz v Lutvercih

Verniki so se zahvalili svojemu župniku (in nekdanjemu nogometnemu sodniku) Janezu Ferencku iz Apač, ob njegovem življenjskem jubileju

Janez FerencekDa priljubljeni apaški župnik Janez Ferencek letos praznuje okrogel življenjski jubilej, 60. letnico življenja, smo izvedeli po naključju. Na dan, ko se je pred 60 leti rodil so župnijski dvorani domače cerkve, ki se nahaja ob župnišču in služi v zimskem času kot bogoslužni prostor, je namreč daroval večerno sv. Mašo. Slednjo je s petjem, ob spremljavi organistke Aleksandre Papež na elektronskih orglah, popestril Župnijski pevski zbor, ki je po končani maši svojemu priljubljenemu župniku zapel: »Vse najboljše, dragi župnik Janez...«, v slovenščini in tradicionalno iste verze tudi v angleščini. V tem času so moški že začeli pripravljati mize in klopi, kjer so skupaj s slavljencem ob obloženi mizi z dobrotami, ki so jih pripravile pevke, s slavljencem nazdravili.

»Vse najboljše, dragi župnik Janez...«

Marija in Štefan Čeh sta tik po novem letu obeležila zlati pir

Zlata poroka ČehKomaj so utihnila božična in novoletna praznovanja, že sta zakonca Marija in Štefan Čeh z Bišečkega Vrha v Slovenskih goricah praznovala nov pomemben dogodek. Že prvo soboto v letu 2020 sta namreč, v krogu najbližjih in prijateljev, v gostišču Štajerska hiša kulinarike v Gočovi, obhajala visok skupni življenjski jubilej – zlato poroko. Vse skupaj se je začela z obiskom cerkve Sv. Bolfenka v Trnovski vasi, kjer je župnik Franc Mlakar, pri darovani sv. maši, opravil cerkveni obred. Od tod so se številni svatje z zlatoporočencema odpravili v Gočovski dvorec, kjer je potekal civilni zlatoporočni obred, s katerim sta potrdila svojo 50 - letno zakonsko zvestobo.

Najprej v cerkev, nato v dvorec

Zofija in Anton Žavrlan iz Slovenskih goric sta obhajala zlato poroko

Zlata poroka ŽavrlanBrez velikega pompa, v družbi svojih najdražjih, sta tik pred iztekom leta 2019, zlato poroko obhajala Zofija in Anton Žavrlan z Zgornje Ščavnice v Slovenskih goricah. Prijetno praznovanje, ki je potekalo na njunem domu, je s svojim obiskom počastil tudi župan občine Sveta Ana, Silvo Slaček, ki jima je v imenu občine čestital in izročil spominsko darilo, umetniško sliko vinograda, na kateri se v ozadju vidi cerkev sv. Ane. Ob klepetu s slavljencema smo izvedeli marsikaj iz njunega zanimivega in pestrega skupnega življenja.

Župan jima je čestital kar na njunem domu

Delegacija OZ RKS je na Orehovskem Vrhu obiskala 90-letnico Veroniko Fajfar, ki se je razveselila obiska in čestitk

Veronika Fajfar jubilejPred dnevi je Veronika Fajfar, ki živi v Orehovskem Vrhu, dober streljaj iz Gornje Radgone, praznovala 90. rojstni dan in jo je z obiskom razveselila delegacija Rdečega križa. Na obisk je s poverjenicama Ido Šemrl in Marijo Vrbančič, prišel predsednik Krajevnega odbora RK Črešnjevci – Zbigovci, Janko Auguštin. Ob čestitkah in izročitvi daril, je bila opazna radost slavljenke, ki je izrazila veselje in zadovoljstvo, da so z obiskom počastili njen visoki življenjski jubilej.

Deset vnukov, 13 pravnukov in dva prapravnuka...

Priljubljena Prekmurca iz Apaške doline

Biserna poroka NovakKer sta se Amalija in Franc Novak iz Apač poročila 30. decembra 1959, sta tudi šestdeset let pozneje, biserno poroko obhajala tik pred iztekom leta. Prvič je poroka potekala v Murski Soboti, civilna na tedanjem matičnem uradu, cerkvena pa v cerkvi Sv. Nikolaja. In ker je bila Amalija učiteljica sta se cerkveno poročila ponoči v tajnosti. Tokrat sta svojo biserno poroko praznovala v krogu svoje družine in prijateljev v apaški cerkvi, sveto mašo pa je daroval župnik Janez Ferencek. Ob cerkvenem poročnem obredu jima je župnik Janez Ferencek namenil veliko lepih besed zahvale in jima izročil darilo.

Biserno poroko sta obhajala Amalija in Franc Novak iz Apač

Darila blagoslovil negovski župnik Marjan Rola

Božiček pri ŠenekarjuV Gostilni Šenekar, v Spodnjih Ivanjcih pri Negovi, je tik pred božičem, potekala tradicionalna prireditev, kjer je Božiček obdaril 60 otrok iz KS Spodnji Ivanjci, starih do 6 let. Že 27. tovrstno prireditev z obdarovanjem je tudi letos pripravilo Kulturno športno društvo (KŠD) Spodnji Ivanjci, s pomočjo sredstev Krajevne skupnosti Spodnji Ivanjci in dobrotnikov. Ob tej priliki so otroci iz KS Spodnji Ivanjci, pod vodstvom Simone Danko in Martine Vesenjak, pripravili kulturni program z božično vsebino.

Božiček obdaril 60 otrok

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Slovenija sodi med vinorodne dežele

 

Vinska kultura v Sloveniji ni nizka, vina pa so vse bolj kakovostna; 

Dušan BrejcVinska kultura v Sloveniji ni nizka, še manj tako usodna, kot to prikazuje protialkoholni lobij, je pred letošnjim Martinovim praznikom povedal direktor Vinske družbe Slovenije Dušan Brejc. Slovenci po njegovem sodimo med tradicionalne vinorodne narode in dežele, zato o sebi ne bi smeli razširjati neumnega stereotipa kot o narodu pijancev. „Z gotovostjo to nismo, je pa morda res, da smo nekoliko bolj tolerantni do pitja alkoholnih pijač kot morda kateri drugi narodi, prav tako pa smo v količinskem smislu popitega alkohola na evropski lestvici precej visoko", je povedal prvi mož slovenskega vinarstva.

Uradnih podatkov o tem, koliko vina Slovenci letno spijemo, ni, obstaja zgolj statistika popitega čistega alkohola. Evropsko povprečje znaša okoli 11 litrov alkohola na odraslo osebo, pri čemer je količinsko največ popitega piva, nato vina in na koncu žganih pijač. Slovenci v zadnjih treh letih celo padamo, ugotavlja Brejc, potem ko se je poraba med leti 2000 in 2010 gibala med deset in 13 litri, kar morda kaže tudi na to, da kriza ni vselej vzrok za večjo porabo alkohola. Za oceno kakovosti letošnje vinske letine je po njegovem mnenju še prezgodaj, če pa je soditi po napovedih enologov, potem bi obveljala ocena prav dobro. Kar se tiče količine, gre za enega od manjših letnikov v zadnjih nekaj letih, a so pri tem velike razlike med posameznimi vinorodnimi območji, zato je ocena težja. Tako je bil recimo lanski letnik količinsko zelo slab na Primorskem, kjer je bilo stanje letos veliko bolje, je pa bilo slabše v Posavju, delno tudi v Podravju.

...Slovenci nikakor nismo narod pijancev, kot to nekateri skušajo prikazati...

Kar se kakovosti tiče, Brejc poudarja, da je tehnološko znanje pridelave vina v slovenskih kleteh zadnja leta izjemno napredovalo, zato bi kazalo preoblikovati staro tezo o boljših in slabših letnikih. Zato je načelna debata o letniku in njegovi kakovosti pravzaprav že neumestna, saj so oscilacije veliko manjše in bistveno manj vplivajo na to, kakšna bodo vina v danem letniku. Kot je še povedal Brejc, je aktualna vsesplošna kriza udarila tudi vinarje, a z dve do triletno zamudo. „Če so Nemci že govorili o tem, da gredo iz krize, potem smo mi ta trenutek nekje na dnu, vsaj upamo tako. Kriza se je odražala predvsem v manjši porabi vina, uvoz pa je, potem ko je od leta 2006 stalno rasel, po letu 2011 celo padel, kar kaže na to, da ljudje očitno niti za uvoženo vino nimajo več dovolj denarja. To pa ni tako zelo pozitivno kot bi padec uvoza tujih vin v Slovenijo ocenjevali takrat, ko bi šlo vse navzgor", pravi direktor Vinske družbe Slovenije.

Vzroki za sedanje stanje panoge v Sloveniji pa so po njegovem mnenju že stara zgodba, saj je slovenski vinski trg v več kot polovici še vedno siv, neevidentiran, od tega popitega vina pa nima nihče nič, razen tistega, ki kupnino vtakne v žep. Kot je dejal, je boleče dejstvo, da so v zaostrenih gospodarskih razmerah pravzaprav tisti, ki so na javnem trgu in plačujejo vse predpisane dajatve, v nelojalnem položaju proti več kot polovici tistih, ki nič ne prispevajo k nacionalni ekonomiji. To je slovenska realnost stanja panoge, ki je pravzaprav na najnižji točki po letu 1990. Po Brejčevih besedah bi lahko bili leti 2013 in 2014 prelomni v smislu, da se bo zgodil še nadaljnji osip pridelovalcev ali pa bomo končno uspeli narediti tudi kakšen preskok in na novo zastavili vinsko paradigmo. Pri tem pa ne bo pomembno le vprašanje količine prodanega vina, pač pa predvsem ali razvijamo pravi slog vina, napredujemo v strokovnem smislu, ali ima naša stroka ugled v širšem prostoru in ali ta pomaga domačim vinarjem, da gredo naprej.

Kljub vsem sedanjim pesimističnim tonom pa bi bilo po njegovem mnenju neumestno razmišljati, da ni razlogov za primerno obeležitev Martinovega kot osrednjega vinarskega praznika, ki predstavlja vrhunec obdobja prehoda mošta v vino. Celo nasprotno, obstajajo pozivi k temu, da bi to postal državni praznik, pravi Brejc. „Nedvomno je Martinovo praznični čas za vsakega vinarja in kmeta. To je slovo od poletja in pomeni, da je večina pridelka pospravljenega, zato je to zagotovo primeren trenutek za praznovanje", je dejal Brejc in kot pozitivne plati vinske panoge med drugim omenil dejstvo, da kakovost slovenskih vin v nobenem primeru ne nazaduje, pač pa napreduje.

V Sloveniji je sicer vedno več, predvsem belih vin, ki so primerna za mednarodno trženje. Vedno več je vinarjev, ki izvažajo, vsako leto osvojijo kakšen nov izvozni trg. Že to, da smo v času krize obdržali stare kupce, je pozitivno sporočilo, je še dodal Brejc.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Vinarstvo Slovenija sodi med vinorodne dežele