Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Slovenija sodi med vinorodne dežele

 

Vinska kultura v Sloveniji ni nizka, vina pa so vse bolj kakovostna; 

Dušan BrejcVinska kultura v Sloveniji ni nizka, še manj tako usodna, kot to prikazuje protialkoholni lobij, je pred letošnjim Martinovim praznikom povedal direktor Vinske družbe Slovenije Dušan Brejc. Slovenci po njegovem sodimo med tradicionalne vinorodne narode in dežele, zato o sebi ne bi smeli razširjati neumnega stereotipa kot o narodu pijancev. „Z gotovostjo to nismo, je pa morda res, da smo nekoliko bolj tolerantni do pitja alkoholnih pijač kot morda kateri drugi narodi, prav tako pa smo v količinskem smislu popitega alkohola na evropski lestvici precej visoko", je povedal prvi mož slovenskega vinarstva.

Uradnih podatkov o tem, koliko vina Slovenci letno spijemo, ni, obstaja zgolj statistika popitega čistega alkohola. Evropsko povprečje znaša okoli 11 litrov alkohola na odraslo osebo, pri čemer je količinsko največ popitega piva, nato vina in na koncu žganih pijač. Slovenci v zadnjih treh letih celo padamo, ugotavlja Brejc, potem ko se je poraba med leti 2000 in 2010 gibala med deset in 13 litri, kar morda kaže tudi na to, da kriza ni vselej vzrok za večjo porabo alkohola. Za oceno kakovosti letošnje vinske letine je po njegovem mnenju še prezgodaj, če pa je soditi po napovedih enologov, potem bi obveljala ocena prav dobro. Kar se tiče količine, gre za enega od manjših letnikov v zadnjih nekaj letih, a so pri tem velike razlike med posameznimi vinorodnimi območji, zato je ocena težja. Tako je bil recimo lanski letnik količinsko zelo slab na Primorskem, kjer je bilo stanje letos veliko bolje, je pa bilo slabše v Posavju, delno tudi v Podravju.

...Slovenci nikakor nismo narod pijancev, kot to nekateri skušajo prikazati...

Kar se kakovosti tiče, Brejc poudarja, da je tehnološko znanje pridelave vina v slovenskih kleteh zadnja leta izjemno napredovalo, zato bi kazalo preoblikovati staro tezo o boljših in slabših letnikih. Zato je načelna debata o letniku in njegovi kakovosti pravzaprav že neumestna, saj so oscilacije veliko manjše in bistveno manj vplivajo na to, kakšna bodo vina v danem letniku. Kot je še povedal Brejc, je aktualna vsesplošna kriza udarila tudi vinarje, a z dve do triletno zamudo. „Če so Nemci že govorili o tem, da gredo iz krize, potem smo mi ta trenutek nekje na dnu, vsaj upamo tako. Kriza se je odražala predvsem v manjši porabi vina, uvoz pa je, potem ko je od leta 2006 stalno rasel, po letu 2011 celo padel, kar kaže na to, da ljudje očitno niti za uvoženo vino nimajo več dovolj denarja. To pa ni tako zelo pozitivno kot bi padec uvoza tujih vin v Slovenijo ocenjevali takrat, ko bi šlo vse navzgor", pravi direktor Vinske družbe Slovenije.

Vzroki za sedanje stanje panoge v Sloveniji pa so po njegovem mnenju že stara zgodba, saj je slovenski vinski trg v več kot polovici še vedno siv, neevidentiran, od tega popitega vina pa nima nihče nič, razen tistega, ki kupnino vtakne v žep. Kot je dejal, je boleče dejstvo, da so v zaostrenih gospodarskih razmerah pravzaprav tisti, ki so na javnem trgu in plačujejo vse predpisane dajatve, v nelojalnem položaju proti več kot polovici tistih, ki nič ne prispevajo k nacionalni ekonomiji. To je slovenska realnost stanja panoge, ki je pravzaprav na najnižji točki po letu 1990. Po Brejčevih besedah bi lahko bili leti 2013 in 2014 prelomni v smislu, da se bo zgodil še nadaljnji osip pridelovalcev ali pa bomo končno uspeli narediti tudi kakšen preskok in na novo zastavili vinsko paradigmo. Pri tem pa ne bo pomembno le vprašanje količine prodanega vina, pač pa predvsem ali razvijamo pravi slog vina, napredujemo v strokovnem smislu, ali ima naša stroka ugled v širšem prostoru in ali ta pomaga domačim vinarjem, da gredo naprej.

Kljub vsem sedanjim pesimističnim tonom pa bi bilo po njegovem mnenju neumestno razmišljati, da ni razlogov za primerno obeležitev Martinovega kot osrednjega vinarskega praznika, ki predstavlja vrhunec obdobja prehoda mošta v vino. Celo nasprotno, obstajajo pozivi k temu, da bi to postal državni praznik, pravi Brejc. „Nedvomno je Martinovo praznični čas za vsakega vinarja in kmeta. To je slovo od poletja in pomeni, da je večina pridelka pospravljenega, zato je to zagotovo primeren trenutek za praznovanje", je dejal Brejc in kot pozitivne plati vinske panoge med drugim omenil dejstvo, da kakovost slovenskih vin v nobenem primeru ne nazaduje, pač pa napreduje.

V Sloveniji je sicer vedno več, predvsem belih vin, ki so primerna za mednarodno trženje. Vedno več je vinarjev, ki izvažajo, vsako leto osvojijo kakšen nov izvozni trg. Že to, da smo v času krize obdržali stare kupce, je pozitivno sporočilo, je še dodal Brejc.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Vinarstvo Slovenija sodi med vinorodne dežele