Slovenci in Avstrijci med Weitersfeldu in Sladkim Vrhom složno skočili v Muro

Mura Veliki skokLetošnjemu Velikemu skoku/Big Jump so se blizu broda na Muri med Trnovim ob Muri (Weitersfeldu) in Sladkim Vrhom pridružili tako Avstrijci kot Slovenci. Tako so se natanko ob 15.00  pridružili tisočim Evropejcem, ki so skočili v vse večje reke in jezera, da bi tako opozorili na njihovo veliko bogastvo. Veliki skok je tokrat že drugič potekal na tem mestu in je signal Evropi, ki nas opominja na potrebo po zaščiti naših voda, hkrati pa opozarja na čiste reke. Obenem pa je bil še en poziv, da mora Mura na tem delu in v celotni Sloveniji teče brez ovir. Koordinator kampanje Rešimo Muro Stojan Habjanič je ob tem povedal: "Tudi danes je tukaj očitno, da reke ne damo. Reka je del življenja, ljudje so se preselili k reki, jo znova vzljubili, tako kot je bilo to nekoč blizu njihovih življenj in tako življenje si predstavljamo tudi v prihodnje tako ob mejni reki kot vzdolž celotne reke v Sloveniji."

Z Velikim skokom so opozorili na pomen reke Mure

Najmlajši Luka z osmimi, najstarejših Ivan s 73 leti!

Harmonikarji KonjiščeKljub veliki vročini, ki je pritiskala je minuli konec tedna znova bilo veselo in razigrano v idiličnem turistično rekreacijskem centru (TRC) Zgornje Konjišče. V organizaciji Turističnega društva Čemaž – Apaške doline je namreč v sencah potekal 11. „Veseli popoldan s harmonikarji", ko so številni, predvsem mladi ljubiteljski harmonikarji raztegnili meh. Tokrat je v Zgornje Konjišče prišlo 11 mladih glasbenikov iz širšega območja skrajnjega severovzhoda Slovenije, iz Štajerske in Pomurja. Med udeleženci kaže omeniti predvsem najmlajšega udeleženca Luko Kaučiča iz bližnjega Podgorja in 73-letnega Ivana Pompergerja iz Sladkega Vrha, njuna razlika v letih pa je znašala kar 65 let. V okviru prireditve, na kateri se je zbralo tudi veliko število obiskovalcev in gostov od blizu in daleč, tudi z druge strani reke Mure, iz sosednje Avstrije, so se mnogi razveselili z bogatimi dobitki na srečelovu, ki so ga med drugim pripravili.

Harmonikarji so enajstič raztegnili meh v Zgornjem Konjišču

MK Lisjak, ki velja za enega bolj dejavnih na tem območju, pripravil 15. srečanje motoristov

Motoristi KonjiščeVišje temperature in sončno vreme so na ceste že od marca in aprila naprej privabile mnogo motoristov, med katerimi so tudi člani Motorističnega kluba Lisjak iz Apaške doline (MK Lisjak), ki po svoji aktivnosti in angažiranosti, zlasti pri prometni varnosti, velja za enega bolj dejavnih motorističnih klubov pri nas. Ena njihovih osrednjih aktivnosti je organizacija tradicionalnega motorističnega srečanja, ki je tudi letos potekalo ob izteku šolskega leta in meseca junija, v Zgornjem Konjišču. Letošnje, že kar 15. srečanje zapovrstjo, je torej tudi letos potekalo na območju občine Apače, natančneje na lokaciji ribiškega doma v Zgornjem Konjišču, a se veseljaki na enoslednih kolesih niso zadovoljili samo s tem, temveč so imeli več aktivnosti.

Motoristi so se srečali v Zgornjem Konjišču

Tjaša pred Anejem in Renejem

Otročki dan MahovciŠportno-turistično društvo Mahovci, ki je nekakšen nosilec družabnega življenja v domači vasi v Apaški dolini, je tudi letos pripravilo tradicionalni otroški dan. Na športnem centru v Mahovcih so za male in nekoliko večje otroke pripravili dve otroški igrali in sicer, gasilka in fusbal na štangi. Prav tako so organizirali dejavnosti za otroke, in sicer tekmo med dvema vodnima balonoma, ki je bila najbolj priljubljena med otroci, ki so prišli iz širšega območja Apaške doline. Na koncu so trije najboljši (1. Tjaša Horvat, 2. Anej Dresler, 3. Rene Leopold) udeleženci dobili priznanje za dosežena mesta in pa majhne praktične nagrade.

Malčki so se zabavali na „otroškem dnevu

Tudi sveta maša za stanovalce domov za starejše iz občine Sv. Jurij ob Ščavnici

StarejšiNa Stari Gori je potekalo zanimivo in prisrčno srečanje občanov občine Sv. Jurij ob Ščavnici, ki bivajo v Domu starejših v Gornji Radgoni in Domu Lukavci in ga je ob pomoči Občinske organizacije RK in Društva podeželskih žena občine Sv. Jurij ob Ščavnici, pripravila domača občina. Drugo srečanje se je pričelo z obiskom sv. maše v cerkvi Sv. Duha na Stari Gori, ki jo je daroval duhovni pomočnik župnije Sv. Jurij ob Ščavnici, Mirko Rakovec. Pred pričetkom maše je stanovalce in njihove spremljevalce pozdravil župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Miroslav Petrovič, ki je povedal, kako je namen srečanja, da jih vsako leto vsaj enkrat povabijo v občino, od koder jih je pot zanesla v domove za starejše.

Župan sprejel občane, ki živijo v domovih

Gasilci pred gostinci in upokojenci!

Kisla juha RadenciPodobo kot že v več kot dveh desetletjih, so tudi letos, v okviru praznovanja 24. radenskega občinskega praznika, pripravili številne takšne in drugačne dogodke in prireditve. Seveda ni šlo niti brez kuharskega tekmovanja, saj so pripravili tudi 21. tradicionalno tekmovanje v kuhanju kisle štajerske juhe (žüpe) v kotličku na prostem. Letošnje tekmovanje, ki ga je organiziralo TD Radenci, pod vodstvom predsednice Karmen Kavčič Žibret, je bilo na lepi lokaciji pod še nekaj preživelih stoletnih dreves radenskega parka. V okviru prireditve se je sicer odvijalo marsikaj zanimivega, zlasti za otroke, kjer je potekal tridnevni festival „Mačje mesto", tako da je na stotine obiskovalcev prišlo na svoje. Na samem tekmovanju, ki ga je v svojem duhovitem slogu povezoval domači humorist Emil Šmid, je nastopilo 12 ekip, katere so sestavljali glavni kuhar (ica) in pomočnik ter še kdo (predstavniki turizma, društev in sploh javnega življenja občine in regije ter tudi znani gostje). Bilo je resda zelo vroče, a težav vseeno ni bilo, saj so suha drva s kurišč ogrevala (in kadila) še bolj kot sonce, ki se je težko prebijalo skozi krošnje dreves.

Kislo štajersko župo so kuhali pod stoletnimi drevesi radenskega parka

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Sprejeli so sedem novih vitezov - pripravnikov

 

Desetič je zasedalo Združenje slovenskega reda vitezov vina

Viteška slovesnost v KidričevemTrenutno je v Sloveniji 120 članic in članov omenjenega viteškega združenja, od vinogradnikov, do gospodarstvenikov, politikov, pevcev, igralcev, vinskih kraljic, akademikov, politikov...

Kar slovesno in svečano je bilo v prostorih restavracije Pan v Kidričevem, kjer je Združenje slovenskega reda vitezov vina, ki deluje v devetih omizjih po vsej državi, in ki je leta 2004 nastalo iz nekdanjega konzulata Evropskega (Gradiščansko – Panonski) reda vitezov vina, imelo tradicionalni in jubilejni, 10. »Viteški zbor«. Na zboru, katerega so popestrili s posebnim kulturnim programom, in kjer so prisotne viteze in vitezinje pozdravili predstavniki organizatorja, viteškega omizja Ptuj/Ormož, slovenska vinska kraljica Neža Pavlič, in ambasador Reda vitezov, Milan Kneževič, je kakšnih 80 udov združenja spregovorilo o delu v minulem letu, o financah, sprejeli pa so tudi program dela in finančni načrt za letošnje leto.

Sam zbor se je, pod geslom „V čast vinu in domovini", začel s himno „Hvalnica slovenskemu vinu". Ob vrhunski vinski kapljici, za katero so poskrbeli predvsem haloško – ormoški vinogradniki, ter kulinaričnimi dobrotami, za katere so poskrbeli Panovi gostinci, so obeležili okrogle jubileje članov reda, nekaterim pa so podelili statusne listine (sprejeto je sedem vitezov- pripravnikov: Janez Štajdoher, Boštjan Gorjup, Tamara Kozlovič, Damjan Breznik, Daniel Keuc, Andrej Rebernišek in Eok Klajnšček; dva sta napredovala iz pripravnika v viteza II. reda: Ema Bratovž in Peter Boršič; sedem iz viteza II. reda, v viteza I. reda: Jordan Cigoj, Matjaž Kiler, Tilen Praprotnik, Ingrid Mahnič, Rajko Pečnik, Drago Kregar in Irena Majcen; ter štiri iz viteza I. reda v Viteza vina: Aleks Štakul, Simon Toplak, Božidar Zorjan in Livio Jakomin). Sedaj je v Združenju natanko 120 članic in članov (9 pripravnikov, 57 vitezov II. reda, 30 vitezov I. reda ter 24 vitezov vina). In med  njimi so prav vsi sloji prebivalstva, kajti kot je v pozdravnem nagovoru dejal ambasador Slovenskega viteškega reda Milan Kneževič, v njihovem združenju ni razlik. In zato ne preseneča, da so med njimi: vinogradniki, podjetniki, gospodarstveniki, politiki, kulturniki, doktorji in magistri znanosti, torej mnogi javni, znani in manj znani državljani, ki častijo vino kot nekaj svetega. Kneževič je izrazil zadovoljstvo in ponos, da „se po naši zaslugi dviguje spoštljivost do slovenskih vin in kultura pitja vina".

Slovenski red vitezov deluje šele deveto leto, a kljub svoji „mladosti" je članstvo naredilo veliko na promociji vina in kulture pitja. Vitezi skrbijo za dvig kulture pitja vina, ohranjanje običajev povezanih s slovenskim vinogradništvom in vinarstvom, promovirajo slovenska vina doma in v tujini, razglašajo žlahtna in plemenita vina v Sloveniji. V okviru vsega tega pa je, po prepričanju ambasadorja reda Milana Kneževiča, dvig domoljubja. „Delujemo v širšem družbenem interesu, saj nismo strogo zaprti v svoje vrste. V ta namen izdajamo tudi knjige s področja kulinarike in vina", je razlagal ambasador Kneževič.

Na zanimivi in prijetni viteški slovesnosti na Ptujskem polju, smo lahko slišali tudi veliko lepih zanimivosti povezanih z vinom, kar tudi ne preseneča, saj so bili zraven sami vitezi. A vino je bilo najprej namenjeno le bogovom. To je namreč zgodba o velikanih, ki so dozorevali v sodih, o druženju z njimi, o civilizaciji, ki svoja leta šteje v tisočletjih. Vino tudi odslikava vzajemni odnos vinogradnika – vinarja in ljubitelja vina. Je izpoved enega in drugega o tej čudežni pijači, ki spremlja človeka od vekomaj. Vino, ki je pesem zemlje, naj bo darilo osebi, ki v kozarcu vina ne vidi le tekočine, morda zazna še vonj in okus, ampak ji pomeni nekaj več, osebi, ki zna ceniti trud vinogradnika in skrb kletarja; osebi, ki v vinu odkriva življenje od zemlje in trte do človeka, do prijateljev, ki jih spoznava ob vinu, zakaj vino ni rado samo. Zgodba o vinu pa je zgodba o človeku. Vino spremlja vse poti človeške ustvarjalnosti, človekovega hotenja po lepem, po tradiciji in viziji jutrišnjega dne. Zdaj je vino pesem, zdaj podoba na platnu, zdaj beseda na papirju, zdaj izpoved v veselju in žalosti, zdaj dogodek, ki postaja z umetniškim delom nesmrten; Vino blagoslovi vsako jed ter »vino je dobro že samo po sebi, ali vleče nase tudi druge dobre reči: ljubice, godce, ples, petje in vsako drugo veselje. Izvedeli smo, tudi, da je pred natanko 169 leti, davnega leta 1844, Matija Vertovec napisal prvo strokovno knjigo o pridelavi vina: Vinoreja...

V Slovenskem redu vitezov ne more biti vsakdo. Vitez namreč postaneš, če imaš določene kvalitete ter le na povabilo članov tega reda. Moraš biti vinogradnik ali vinar, častilec vin, spoštovati moraš vinsko kapljico, jo promovirati in širiti kulturo pitja vina, moraš biti domoljub.  Slovenski red deluje v devetih viteških omizij (Pomurje, Ptuj – Ormož, Maribor, Celje, Ljubljana, Omizje za Dolenjsko, Posavje in Belo krajino, omizje za Slovensko Istro in Kras ter Omizje Brda in Vipava), najvišji skupni organ pa je Svet reda.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Vinarstvo Sprejeli so sedem novih vitezov - pripravnikov