V prekmurski vasi Kupšinci se ne bojijo za prihodnost kraja, saj imajo veliko otrok

Miklavž v KupšincihKupšinci so gotovo ena lepših in naprednejših vasi v murskosoboški mestni občini, kjer skoraj štiristo krajanov živi v sožitju in brez kakršnihkoli zapletov. Skupaj z društvi, kot so gasilsko in športno, Krajevna skupnost Kupšinci skrbi za družabno in društveno življenje v vasi, vzporedno z regionalno cesto Murska Sobota – Gederovci. V ospredju dogajanja v kraju, kjer se običajno zberejo vsi krajani ne gleda na njihovo starost, je med drugim obisk sv. Miklavža, ki še posebej razveseli otroke. Teh je, v primerjavi z nekaterimi demografsko ogroženimi prekmurskimi kraji, v Kupšincih kar veliko, kar je potrdil tudi tokratni obisk dobrotnika sv. Miklavža in hudobneža parklja. V domačem vaško-gasilskem domu se je v spremstvu staršev, dedkov, babic ali koga drugega, zbralo 44 pridnih malčkov, ki jih je sv. Miklavž obdaril. In ker so mu obljubili, da bodo še naprej pridni, jim je bradati možakar obljubil, da se srečajo spet čez leto dni. Zanimivo, tokrat starši za lepa darila svojim malčkom niso morali posegati v lastni žep, saj je za darila in pogostitev poskrbela KS Kupšinci.

Pridni otroci so z veseljem počakali sv. Miklavža

Na 23. martinovanju v Gornji Radgoni veliko navdušenih vinoljubov, veseljakov in drugih gostov

Martinovanje 2017Ne glede na to, da v vinskih kleteh oz. v sodnih že nekaj časa vre, ko se sladki mošt nekoliko hitreje kot običajno spreminja, ali se je spremenil v vino, se to »uradno« dogaja šele v »Martinovem tednu«, ko po številnih, zlasti vinorodnih mestih in krajih pripravljajo tradicionalne »Martinove prireditve«. In ena takšnih, pravzaprav ena večjih na severovzhodu države, je znova bila v Gornji Radgoni, ki sodi med pomembnejša slovenska vinogradniško - vinarska območja, in kjer so ob Sv. Martinu, dnevu ko se je mošt tudi "uradno" spremenil v vino, ponovno pripravili enkratno (23. po vrsti) martinovanje, ki je v lepem in sončnem vremenu pritegnilo veliko veseljakov, vinoljubov in sploh gostov od blizu in daleč, največ seveda iz Pomurja ter Slovenskih goric in sosednje Avstrije..., kar nekaj pa jih je iz drugih delov države prispelo tudi z avtobusi.

In mošt se je (uradno) spremenil v vino

Pred soboško Diano se vedno nekaj dogaja, saj so po bogračiadi sedaj pripravili 8. festival bujte repe - tokrat je nastopilo 15 ekip, zmagala pa je ekipa Mestnih četrti Murska Sobota

Bujta repaNa Slovenski ulici, pred hotelom Diana v Murski Soboti je konec tedna potekal 8. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju je tokrat sodelovalo nekoliko manj (15) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank in posameznikov, saj bodo kmalu predsedniške volitve. Festival bujte repe je ena večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju. Strokovna komisija, katere predsednica je bila Zdenka Tompa, člana pa še dva vrhunska kuharska strokovnjaka, Janez Gjergjek in Branko Časar, je budno spremljala ves potek kuhanja, na koncu je ocenila tudi okus in vonj jedi.

Dišalo je po Prekmurski dobroti - bujti repi

Malčki med starostniki

DSO medgeneracijsko sodelovanjeDnevi ob izteku letošnjega poletja in pričetku jeseni so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona minili v prijetnem vzdušju medgeneracijskega sodelovanja. Tako so se stanovalci DSO Gornja Radgona, z veseljem odzvali povabilu bližnjega Vrtca Manka Golarja, in se tako tudi letos udeležili njihove tradicionalne trgatve. Skupaj z otroci so polnili vedra in püte, iz preše pa je tekel sladki sok, s katerim so si ob druženju postregli. Ob zaključku so jih zaposleni in otroci vrtca pogostili še z domačim pecivom in namazanimi kruhki. Lepo je bilo in starostniki za drugo leto držijo ponovno pesti za dobro letino in čim manj toče.

Prijetno in poučno medgeneracijsko sodelovanje

Poleg koncerta tamburašev, še odprtje likovne razstave

DSO tamburašiV Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, pogosto, zlasti ob raznih priložnostih organizirajo pestre kulturne in družabne prireditve, ki so namenjene tako stanovalcem doma kakor tudi zunanjim obiskovalcem. Tako je, med drugim, številna publika, v polni dvorani DSO prisluhnila skladbam Tamburaške skupine KD Peter Dajnko iz Črešnjevcev. Poseben aplavz so si prislužili tudi zato, ker so bili pripravljeni nastopiti namesto skupine, ki je bila prvotno planirana, a je žal svoj nastop v zadnjem trenutku odpovedala.

Tamburice, slike, harmonika...v domu starejših

Nekateri se niso videli že desetletja!

Obletnica OŠ StogovciV tem jesenskem času, ko predvsem kmetovalci in ljubiteljski pridelovalci, s polj in vrtov, iz sadovnjakov in vinogradov, pospravljajo darove narave, se vrstijo tudi takšna in drugačna srečanja nekdanjih sošolcev. In tako se spet posebej potrjuje, da se šele ko se nam življenje prevesi v drugo polovico stoletja, torej ko smo že v »objemu« Abrahama, še posebej zavemo, kako pomembno je ohranjanje in poglabljanje prijateljstva iz mladosti. In to so potrdili tudi večinoma že babice in dedki iz Apaške doline, ki so natanko pred pol stoletja skupaj zapustili šolske klopi osemletke v Stogovcih. Obžalovali so sicer, da v omenjenem šolskem okolišu na zahodni strani Apaške doline ni več veliko otrok in je njihova nekdanja šola, sedaj podružnična šola v okviru OŠ Apače.

Po pol stoletja so se srečali šolarji, ki so osemletko končali na OŠ Stogovci

Tudi druženje je terapija za invalide

Invalidi GRPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti.

Radgonski invalidi so se srečali na Turistični kmetiji Benko

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Konjiški vinogradniki s kraljico Nežo na potepu

 

Z Zlatega griča v Radgonske in Jeruzalemske gorice in kleti

Vinogradniki KonjiceV tem turobnem jesensko-zimskem času, ko po kleteh dozoreva še en vrhunski vinski letnik, se je kakšnih 50 (od nekaj več kot 160) članic in članov Vinogradniško – vinarskega društva Slovenske Konjice, odpravilo na svojo tradicionalno strokovno ekskurzijo. Tokrat so se odločili iz svojih vinorodnih Škalc, Dobrave, Zlatega griča..., odpeljati v prav tako vinorodne Slovenske gorice in Prlekijo. Ker izvira prav iz okolice Slovenskih Konjic, in ker so jo za kraljico predlagali prav člani omenjenega društva, se je izleta udeležila tudi aktualna Slovenska vinska kraljica Neža Pavlič. Zraven je bil tudi humorist in harmonikar Domen, ki je skrbel za prijetno vzdušje. Po vožnji iz Konjic, mimo Maribora in Lenarta, se je nekako vse skupaj „uradno" začelo z obilno malico „Pri Neji" v Lomanošah pri Gornji Radgoni.

Le nekaj kilometrov naprej, na drugi strani Gornje Radgone, v Hercegovščaku stoji ena najbolj znanih hiš penin v Sloveniji, Frangeževa hiša penin, kjer se ponašajo z več kot 150-letno tradicijo  pridelovanja penin po klasični metodi. Družina Frangež nadaljuje tradicijo pridelovanja penin v Gornji Radgoni, po stari klasični metodi, po kateri je polnil penine v Radgoni že njihov ded, Štefan Frangež, kateremu je vodenje radgonske kleti po drugi svetovni vojni zaupal Clotar Bouvier. In v omenjeni kleti, ki je še veliko več od tega, sta lastnika Hiše penin Frangež, Jernej in Valerija, gostom - vinogradnikom iz Slovenskih Konjic predstavila svojo hišo penin in družinsko podjetje specializirano za pridelavo penin, ki predstavljajo 95 % njihove celotne proizvodnje. V ta namen so zgradili tudi čez 2.000 kvadratnih metov veliko vinsko klet, v štirih etažah lahko hkrati gostijo več sto gostov. In vse to so si, poleg same kleti, kjer zorijo sto tisoče vrhunskih penin, ogledali tudi konjiški vinogradniki.

Zgodba zase je bila degustacija izvrstnih penin, ki so navdušile tudi dejanske poznavalce vin in penin. Frangeževi pridelujejo 11 različnih vrst penin iz sort chardonnay, modri pinot in traminec po klasični metodi ter iz zvrsti različnih vin za penine pridelane po charmat metodi, v različicah od ekstra suhe, suhe, polsuhe, sladke penine z okusom gozdne jagode ali vinogradniške breskve.

In slednjim so v Hiši penin Frangež pred dnevi dodali še tri nove, prestižne penine: Vilinska penina oplemenitena z vilinsko energijo sreče ter dve penini iz kolekcije art wine. Gre za ekstra suh traminec in ekstra suh modri pinot kot belo vinifikacijo.

Ob takšnih peninah se je bilo težko posloviti od Hiše penin Frangež, a kljub temu so se gostje iz Slovenskih Konjic, iz Radgonskih goric, mimo Kapelskih vinorodnih goric, odpravili proti osrčju Prlekije. Pot jih je popeljala na Ljutomersko – Ormoške vinorodne hribčke, na Jeruzalem. In ker je šlo za vinogradnike in vinogradnice, je seveda tudi nova postaja bila v kleti, pravzaprav pri Stanku Čurinu na dvorcu Temnar v Vuzmetincih. Tudi tam, kjer je že sredi 18. stoletja stala največja vinska klet, takrat največjih posestnikov križniškega reda, v Ljutomersko-Ormoških goricah, je potekala pokušina odličnih vin. Potepanje po Slovenskih goricah in Prlekiji, so konjiški vinogradniki zaključili z razvajanjem v eni izmed najbolj znanih in priznanih gostinskih lokalov na tem območju. Na Jeruzalemu, v prečudoviti idili med goricami v nekdanji Fürstovi graščini stari več kot 300 let, stoji namreč gostišče Vinski hram. Graščina je od leta 1997 v lasti družine Brenholc, ki se ponaša z večletnimi izkušnjami na področju turizma in gostinstva, kar potrjujejo tudi številna laskava priznanja. In v kakovost njihovih kulinaričnih dobrot ter hišnih vin, so se med drugimi prepričali tudi tokratni izletniki-vinogradniki s konjiškega območja.

Vsi so bili navdušeni, ne le pri Frangežu, Čurinu, Brenholcu..., temveč nad celodnevnim potepanjem med rekama Muro in Dravo, natančneje v Slovenskih goricah in Prlekiji. Ob tej priložnosti smo sicer izvedeli, da Vinogradniško-vinarsko društvo Slovenske Konjice deluje od leta 1991, njegov aktualni predsednik pa je Jože Kotnik, ml. Njihovo delo je še posebej prepoznavno po vedno bolj kakovostni pridelavi grozdja. V dobrih 22 letih svojega delovanja so na osnovi izobraževanja dosegli visok nivo pridelave kakovostnih in vrhunskih vin, s katerimi njihovi člani sodelujejo tudi v mestni vinoteki. Društvo aktivno sodeluje in pomaga pri organizaciji občinskih prireditev kot so vinogradniški ples, ocenitev vin letnika, podelitev priznanj in poklon stari trti v Škalcah, Martinovanje in podobno.
Sodelujejo z lokalnimi skupnostmi občin Slovenske Konjice, Zreče, Vitanje in Dobrna ter s strokovnimi službami kmetijske zbornice, s Kmetijsko svetovalno službo in Ministrstvom za kmetijstvo in okolje. Prav tako pa so aktivni člani krovne organizacije »VINIS« - Združenje društev vinogradnikov in vinarjev Slovenije. Svoje delo želijo izboljšati z dodatnim izobraževanjem na strokovnem področju, s sodelovanjem z drugimi društvi, na prireditvah in raznih ocenitvah vin...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Vinarstvo Konjiški vinogradniki s kraljico Nežo na potepu