Med srčnimi bolniki skrajnega severovzhoda države je dišalo po pečenem kostanju

Koronarci KonjiščeKoronarno društvo Radenci, ki združuje okrog 140 članic in članov (srčno – žilnih bolnikov) iz širšega območja severovzhodne Slovenije, predvsem, iz Pomurja in Slovenskih goric, s številnimi dejavnostmi, nenehno skrbi za boljše počutje članstva in sploh društva. Tako kot celo leto, se številne aktivnosti, kot so strokovna predavanja, na katerih članstvo in vse druge seznanjajo o različnih temah povezanih s srčnimi in žilnimi obolenji, delavnice, predstavitve, telovadba, vaje, izleti, hoje..., vrstijo tudi v teh jesenskih dnevih.

Koronarcem druženje veliko pomeni

Župnik ji je doma ob obhajilu podelil sveto hostijo

Terezija Kocbek - jubilejŽe nekoč, ko še ni bilo avtomobilov in drugih prevoznih sredstev, ko ljudje niso toliko hodili od hiše do hiše, saj so morali hoditi peš, so se mnogi bolj kot danes veselili obiskov. A tudi tokratnega obiska, ko so se številni pripeljali z avtomobili, se je še posebej razveselila 90 - letna slavljenka Terezija Kocbek, ki živi na Orehovskem Vrhu, dober streljaj iz Gornje Radgone, z ene in iz Radencev z druge strani. Ob njenem lepem življenjskem jubileju, sta jo namreč obiskali delegaciji Rdečega križa in župnijskega Karitasa, ki so ji prišli voščit za njen 90. rojstni dan, ki ga je praznovala v družbi svojih najbližjih. Delegacijo KO RK Črešnjevci - Zbigovci sta predstavljala predsednik Janko Avguštin in Dragica Vrbančič, delegacijo Karitasa pa: Cvetka Kurnik, Mira Hamler in Ana Rauter, ter radgonski župnik Franc Hozjan. Po izrečenih čestitkah in izročitvi priložnostnih daril, je župnik Hozjan slavljenko povabil k sv. obhajilu in ji podelil sv. hostijo. Šele po vseh opravljenih formalnostih, so bili vsi povabljeni k bogato obloženi mizi, ki sta jo pripravila »stara« gospodarja posesti Dragica in Franc Kocbek.

Terezija Kocbek z Orehovskega Vrha obeležila visok življenjski jubilej

Negovski gasilci ob njegovem visokem jubileju obiskali tovariša Maksa Lončariča

Maks Lončarič jubilejTe dni, ko praznuje Maks Lončarič lep okrogel jubilej – 80. rojstni dan, so ga med drugimi obiskali tudi gasilski tovariši. Na njegovem domu v Negovi, natančneje v zaselku Negovska vas, kjer živi, je prijaznega Maksa obiskala močna gasilska delegacija PGD Negova, kjer je tudi sam član že več kot 60 let, na čelu z aktualnim predsednikom Štefanom Puckom. Po opravljenih čestitkah in izročenem darilu, so obiskovalci in gostje zasedli bogato obloženo mizo, za kar sta poskrbeli hčerka Jožica in slavljenčeva žena Pepika. Potem, ko so ob napitnici »Kolko kapljic tolko let...«, nazdravili s penino, kot se za tak jubilej spodobi, je stekel prijazen pogovor s slavljencem. Ob tem so obujali tudi spomine na Maksovo prehojeno pot v gasilkah vrstah PGD Negova.

Če je nekdo član gasilske druščine več kot 60 let...

Puconci so gostili tradicionalni prireditvi Dödolijada (zmaga v Pečerovce) in Zlata kijanca (zmaga v Bodonce)

DödolijadaKulturno-turistično društvo (KTD) Puconci, je na igriščih ob puconski osnovni šoli pripravilo svoji tradicionalni prireditvi, 16. Dödolijado in 21. Zlata kijanco, prvič pa tudi biciklijado. Ob zanimivem kulinaričnem tekmovanju v pripravi priljubljene prekmurske jedi – dödolov, je potekala tudi kulinarična razstava domačih jedi, ob vseh teh dobrotah pa so se marsikomu pocedile sline, mnogi rekreativci pa so se podali na daljše ali krajše kolesarske potepe. Pod žgočim soncem in odprtim ognjem, kar za tekmovalke in tekmovalce, ni bilo ravno prijetno, se je zbralo več kot 30 ekip, sestavljenih iz članov iz društev in vasi, ki so na svojevrsten način prikazali tradicionalno jed naših dedkov in babic.

Prijetne dišave po dödolih so pritegnile množice

V praksi potrjujejo „demenci prijazno točko"

Sprehod DSO GRPodobno kot že nekaj let so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona svetovni dan Alzheimerjeve bolezni obeležili s pohodom ali sprehodom v bližnji mestni park. Že zjutraj je na enoti za stanovalce z demenco, vladalo posebno vzdušje. Po zajtrku so se namreč stanovalci ob pomoči domskega osebja uredili, oblekli, nekateri so si pripravili invalidske vozičke in »hojice« ter se že pred napovedano uro zbrali v avli doma. Kot prostovoljci so se jim pridružili še nekateri iz bivalne enote in nekaj zaposlenih ter direktor DSO, mag. Marjan Žula. Kmalu je povorka počasi krenila proti bližnjemu mestnemu parku.

Sprehod za spomin ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni

Srečali so se maturanti generacije 1953/54, med njimi tudi upokojeni nadškof in številne druge znane osebnosti

Maturantje Prve gimnazije MBPoletje je med drugim tudi čas, ko se srečujejo nekdanji sošolci ob takšnih in drugačnih obletnicah mature. In takšna srečanja, druženja in obujanje spominov na mlada, osnovnošolska ali srednješolska leta, so vedno prijetna in vesela. Toliko bolj, če se srečajo dedki in babice, ki so maturirali pred častitljivimi 65 leti. Prav takšno srečanje je pred dnevi potekalo v Mariboru in posredno v Slovenskih goricah, saj od tam prihaja veliko maturantov. Polde Matjašič iz Lenarta je namreč poskrbel za nepozabno srečanje in druženje maturantov generacije 1953/54 nekdanje realke/prve gimnazije Maribor.

Maturirali so pred davnimi 65 leti

Gasilci pred upokojenkami in veterani

Bujta repaV okviru 24. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi jubilejno, 10. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat nastopilo 14 predvsem domačih ekip iz Prekmurja, samo tekmovanje pa je potekalo pod vodstvom Nine Lebar, in pod budnim očesom članov strokovne komisije (Strokovna učitelja kuharstva na SŠGT Radenci, Zdenka Tompa in Dušan Zelko, ter vodja kuhinje v hotelu Lipa v Lendavi, Jože Horvat). Pri kuhanju na odprtem ognju in v kotličku, je tekmovalcem gotovo bilo zelo vroče, kajti že brez ognja je bila temperatura krepko nad 30 stopinj, a ker je šlo bolj za druženje kot zmago, ni bilo nobene bojevitosti in vsi so se vmes hladili s tekočimi pripomočki.

Desetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Uličarji pred „Šestko" in Brodarji

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču Lutvercih je tamkajšnje Športno društvo Luverci, minuli konec tedna, pripravilo vaške šaljive igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo pet ekip, ob tem se je v streljanju s fračo borilo 30 oseb, od tega 23 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite in predvsem šaljive, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire.

Na vaških igrah v Lutvercih jih je 30 streljajo s fračo

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Priprava trsnih cepljenk v Radgonskih goricah d.d.

 

Zaposleni v delniški družbi Radgonske gorice so minule dni cepili vinsko trto in pripravljali trsne cepljenke, ki jo zlasti na severovzhodu Slovenije dobro poznajo in cenijo

Trsne cepljenkeŽe od začetka aprila, ponekod tudi prej, so po zimskem počitku, zaživela polja, vinogradi sadovnjaki in vrtovi. Posebej veliko dela je v sadovnjakih in zlasti vinogradih, kjer pa pomlad ni samo čas za rez trte in druga pripravljalna dela za novi vinski letnik, temveč tudi za cepljenje vinske trte za naslednjo sezono. In prav to so minule dni počeli v družbi Radgonske gorice, kjer so, po besedah trsničarja Roberta Krefta, ki to delo v podjetju Radgonske gorice opravlja že 29 let, letos cepili rekordnih 320.000 novih trsnih cepljenk. Največ so cepili avtohtone sorte radgonske ranine, potem rizvanca, laškega rizlinga, chardonnaya in renskega rizlinga, ostalih sort, kot so: zeleni silvanec, šipon in traminec, pa nekoliko manj.

V družbi Radgonske gorice so z lastno pridelavo trsnih sadik pričeli že daljnega leta 1938. Iz svojih nasadov matičnjaka (podlaga za trsne cepljenke op.p.) so tako pričeli po svoji metodi pridelovati lastne trse. Skozi vsa ta leta se je pokazalo, da ima doma vzgojena trta boljšo rast, razvoj, rodnost in je bistveno kakovostnejša, ter odpornejša na bolezni. Cepiče pridobijo iz svojih vinogradov, kjer se predhodno naredi večletna selekcija najboljših trt in se na takšen način pridobijo najbolj kakovostni cepiči.
„Cepljenje vinske trte in priprava trsov za naslednjo sezono je pri nas eno najpomembnejših opravil, zlasti v tem prehodnem času. Ko bo celotni postopek priprave trsov opravljen, ko trsi zrastejo, bomo veliko večino teh trsov posadili na Kapelskih goricah, kjer je predvidena obnovitev 35 hektarjev vinogradov, torej potrebujemo okoli 150 tisoč trsov. Če bodo vremenske razmere ugodne bodo naši trsi že prihodnje leto rasli v naših novih vinogradih na Kapeli. Celoletni postopek proizvodnje trsnih cepljenk se začne v vinogradu, ko se narežejo cepiči. V zimskem času se nato režejo matične rozge, ki se narežejo, namočijo, razkužijo ter zložijo v vreče in v hladilnico. Enako postopek poteka tudi s podlago oz. spodnjim delom trsne cepljenke, ki se nareže na mero. Vse skupaj čaka na cepljenje, ki traja približno 15 dni. Cepljene trse damo v silnice in se tam silijo oz. kurijo na temperaturi okoli 30 stopinj, in vlagi 80-90 %. Že po dveh treh dnevih se pokažejo prve 'oči'. Sledi še kakšnih 14 dni siljenja, različno od sort. Ko se siljenje konča se prostor ohladi na zunanjo temperaturo, da se trsi prilagodijo. Sledi čiščenje in parafiranje cepljenk ter namakanje v vodo in čakanje na presaditev v naravo", nam je postopek priprave trsnih cepljenk v Radgonskih goricah, predstavil trsničar Robert Kreft, ki dodaja, da je nekoč to strokovno opravilo v trsnici Radgonskih goric potekalo ročno s posebnimi cepilnimi noži, danes ko je to vse strojno, gre zadeva bistveno hitreje. Dober cepljar je ročno lahko v osmih urah cepil okoli 1200 – 1300 trsov, strojno pa se to podvoji. V Radgonskih goricah so sicer nekoč trsne cepljenke ponujali tudi na trgu, danes vse posadijo v svojih vinogradih.
Cepljenke se zložijo v posebne zaboje v katere se nasipa mokra žagovina in postavi v topel prostor za en mesec. V tem prostoru se mora ohranjati temperatura med 25 in 30 stopinjami Celzija z relativno visoko zračno vlago, le pod takšnimi pogoji cepljenke poženejo svoje poganjke. Po enem mesecu so tako cepljenke primerne za saditev v tako imenovane zemeljske zasipke »kame«, kjer do jeseni ob primerni zaščiti in negi, zrastejo in okrepijo svoj koreninski sistem. V poznih jesenskih dneh se zdaj že trsne sadike izrujejo iz zemlje, jih očistijo ter shranijo v primerno hlajen prostor, kjer počakajo na spomladansko sajenje, največ na Kapeli, kjer bodo novi nasadi, tudi za izpopolnitev manjkajočih trt v obstoječih nasadih, ki se razlegajo na od sonca razvajenih vinorodnih gričih Radgonsko – Kapelskih vinorodnih goric.
Cepljenje vinske trte se je močno razmahnilo v zadnji četrtini 19. stoletja po prenosu trtne uši (Viteus vitifolii Shimer) iz Amerike v Evropo. Evropsko trto so začeli cepiti na ameriške podlage, ki so odporne na trtno uš. V južnejših deželah se je ohranil način cepljenja na stalnem mestu v vinogradu, v severnejših pa so že pred letom 1900 razvili t. i. »cepljenje na mizi«. S tem se je začela vzgoja podlag v matičnjakih. Tako še danes cepimo rozge ameriških podlag in evropske trte, neodvisno od poznejših razmer na rastišču in jih po poprejšnji vzgoji v trsnici (cepljenke) posadimo na stalno mesto v vinograd. Pred sajenjem trsnih cepljenk je treba tla dobro zrahljati in oskrbeti s hranili. Gnojila raztresemo po celotni površini. Če jih dodajamo v sadilno jamo ne smejo priti v stik s koreninami. Šota mora biti dobro namočena, da ne odvzame vode iz tal in iz korenin cepljenk. Posadimo samo cepljenke, ki imajo dobro zaraščeno cepljeno mesto. Sadimo jih lahko jeseni ali spomladi. Pri jesenskem sajenju jih moramo zagrniti, da jih zaščitimo pred mrazom. Pred sajenjem korenine skrajšamo na 10-15 cm. Cepljeno mesto mora biti najmanj 5 cm nad nivojem tal. Na nagnjenih terenih sadimo na vrhu parcele globlje, na spodnjem pa plitveje (10 cm nad nivojem tal). Pred sajenjem cepljenke namakamo 24 ur v vodi. Pozneje odstranjujemo zalistnike in jih varujemo pred boleznimi in škodljivci.
Skupni cilj je pridelava baznih trsnih cepljenk za potrebe slovenskih vinogradnikov in zagotavljanje kakovostnega sadilnega materiala za obnovo vinogradov. To je še posebej pomembno pri naših avtohtonih vinskih sortah kot so Šipon, Radgonska ranina, Štajerska belina-Ranfol, ter slovenskih podlagah za vinsko trto pri katerih ustreznega matičnega materiala najvišjih selekcijskih stopenj ne moremo uvoziti od drugje. Gre za domače brezvirusne, bazne matične trse podlag, ki bi jih v bodočnosti lahko intenzivneje uporabljali pri cepljenju, namesto drugih križancev. Vsi postopki potekajo skladno s sprejetim programom klonske selekcije in priporočili mednarodnih strokovnih organizacij. Trudijo se, da bi bili čim bolj usklajeni s standardi in zahtevami, ki jih za področje sadilnega materiala kmetijskih rastlin predpisuje EU, ob tem pa da bi trsne cepljenke dosegle maksimalno odpornost na sušni stres (klimatske spremembe), na bolezni in škodljivce..

Save

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Vinarstvo Priprava trsnih cepljenk v Radgonskih goricah d.d.