Veliko zabave, penin, vina in kulinarike na 13. dnevu odprtih kleti

Dan odprtih kletiNa Gornjem grisu v Gornji Radgoni, kjer domujejo glavne vinske kleti družbe Radgonske gorice, in vse tja do mostu na reki Muri, je bilo minulo nedeljo sila veselo in razigrano, kot se tudi spodobi za mesto penine in sejmov. Na sporedu je namreč bil že 13. dan odprtih kleti! Vreme in razpoloženje sta bila »od sonca razvajena« in organizatorji iz podjetja Radgonske gorice so poskrbeli, da nikomur ni bil dolgčas, pa tudi žejen ali lačen nihče ni bil.

Zlata penina je leto dni zorela na dnu reke Mure

Poslej se bodo dobivali vsaka tri leta

Srečanje sošolcev OŠ RadgonaDa prijateljstva iz otroštva in mladosti ali vsaj iz mlajših dni nikoli ne ovenejo, in jih ne more pretrgati nič, še posebej potrjujejo vse pogostejša srečevanja nekdanjih sošolcev, bodisi iz nižje ali višje gimnazije, osnovne ali srednje šole. In v to smo se lahko prepričali tudi v gostilni Mencinger v Črešnjevcih pri Gornji Radgoni, kjer so se že devetič srečali sošolci 8 A (razredničarka pokojna Irena Pevec) in 8 B (Jelka Kraner, ki je v domu starejših v Lenartu in se srečanja ni mogla udeležiti) razreda OŠ Gornja Radgona, ki so šolanje zaključili leta 1964.

Pri Mencingerju so se srečali in družili sošolci izpred 55 let

Resnica se začenja v dvoje...

Zlata poroka BrglezV družbi številnih sorodnikov in prijateljev sta v teh vročih poletnih dneh zlato poroko obeležila Irena in Jože Brglez iz Terbegovcev pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Enako kot pred pol stoletja, sta tudi tokrat svojo zvestobo potrdila pred matičarjem in oltarjem. Civilni del poroke je potekal v poročni dvorani KUS-a pri Sv. Juriju ob Ščavnici, opravil pa ga je, ob sodelovanju matičarke Jožice Bračko, domači župan Anton Slana, ki je v svojem nagovoru predstavil njuno življenjsko zgodbo. Ob tej priliki jima je izročil zalatoporočno spominsko listino in podaril knjigo »Resnica se začenja v dvoje«, nemškega avtorja Michaela Lukasa Moellerja. Cerkveno poročno slavje je potekalo v cerkvi Sv. Jurija, kjer je ob daritvi sv. maše cerkveni poročni obred opravil domači župnik Boštjan Ošlaj. Ob tej priliki jima je namenil nekaj lepih besed. Med drugim je dejal, da sta zakonca vzgled mladim, ki šele stopajo v zakon.

Zlato poroko sta obhajala Irena in Jože Brglez iz Slovenskih goric

Uredil je družinsko drevo na katerem je 155 živih Makarijevih

Rodbina MakariIzjemno veselo je konec tedna bilo na Turistični kmetiji Ferencovih v Kraščih na Goričkem, kjer so se srečali ožji člani rodbine Makar, ki so razpršeni po Prekmurju, pa tudi drugje po Sloveniji in tujini. Za vse skupaj je najbolj zaslužen 17-letni Blaž Makari, dijak 1. letnika Srednje elektrotehnične šole v Murski Soboti, ki je že v 5. razredu osnovne šole za domačo nalogo naredil družinsko drevo svojih prednikov, v katerem so bili zabeleženi njegovi prastari starši, potem stari starši, starši in na zadnje še on.

Sedemnajstletnik zbiral podatke, odkril vse potomce in jih združil na veselem srečanju

Miran Srt in Darko Bolčina s po dvema kolajnama

VVS Gornja RadgonaTudi letos se v Območnem združenju veteranov vojne za Slovenijo (OZ VVS) Gornja Radgona, niso izneverili tradiciji, saj so že desetič pripravili svojo tradicionalno prireditev, Dan radgonskega OZ VVS. Najprej so na „Kardinarjevem ribniku" v Segovcih pripravili tradicionalno tekmovanje v športnem ribolovu, ki se ga je udeležilo 14 tekmovalcev. Naslednji dan pa so ob Lovskem domu LD Apače v Črncih potekala še nekatera športna tekmovanja in predvsem druženje. Na družabnem srečanju oz. dnevu OZ VVS, ki so se ga med okoli 80 članov OZ VVS, udeležili tudi nekateri gostje, je poleg v športnem ribolovu potekalo tekmovanje v pikadu, metu bombe, streljanju z zračno puško, šahu in balinčku.

S športnimi tekmovanji in druženjem, obeležen 10. dan OZ VVS

Pri „Lovenjaku", kjer je enajstič zadišalo po paprikašu, krstili tri štorklje: Juliško, Faniko in Ferenca

Paprikašijada LovenjakV lepem in sončnem vremenu, kjer vročina od spodaj in zgoraj ni prizanašala kuharjem in obiskovalcem, je ob „Lovenjakovem dvoru", znani prekmurski gostilni, v Polani pri Murski Soboti, potekala tradicionalna, 11. paprikašijada z zanimivim programom, ki ga je povezovala Silva Vrbnjak. Ker je paprikaš zelo razširjena lokalna jed v Pomurju, so se „Lovenjakovi" pravzaprav Pavlinjekovi organizatorji že pred dobrim desetletjem odločili vsako leto pripravljati tekmovanje v kuhanju paprikaša, udeleženci pa si lahko izberejo, ali bo to piščančji, ribji, svinjski, kunčji, gobov-lisičkin..., saj meso le delno prispeva k okusu same jedi.

Ekipa KS Polana z najboljšim paprikašem

Maja 1969 in maja 2019 v isti cerkvi Čadram - Oplotnica

Zlata poroka CugmasV družbi kakšnih 50 svatov, predvsem svojih najdražjih in najbližjih, na čelu z otroki: Robertom, Boštjanom in Jasmino, njihovimi partnerji, ter petimi vnukinjami: Evo, Mašo, Ano, Ajo in Nežo, sta 50-letnico skupnega zakona, minulo soboto, obeležila Marjan in Sonja Cugmas iz Slovenskih Konjic. Slavnostni zlati obred s ponovno zaobljubo ter sveto mašo, v župnijski cerkvi sv. Janez Krstnik Čadram – Oplotnica, je opravil domači župnik Davorin Vreča (Davorin mimogrede izvira iz Gornje Radgone op.p.), prav tam kjer sta Marjan in Sonja pred petdesetimi leti in enim dnevom (24.5.1969), ko ju je do konca njunih dni povezal sedaj že pokojni duhovnik Alojz Lasbaher.

Marjan in Sonja Cugmas sta obeležila zlato obletnico skupnega življenja

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Priprava trsnih cepljenk v Radgonskih goricah d.d.

 

Zaposleni v delniški družbi Radgonske gorice so minule dni cepili vinsko trto in pripravljali trsne cepljenke, ki jo zlasti na severovzhodu Slovenije dobro poznajo in cenijo

Trsne cepljenkeŽe od začetka aprila, ponekod tudi prej, so po zimskem počitku, zaživela polja, vinogradi sadovnjaki in vrtovi. Posebej veliko dela je v sadovnjakih in zlasti vinogradih, kjer pa pomlad ni samo čas za rez trte in druga pripravljalna dela za novi vinski letnik, temveč tudi za cepljenje vinske trte za naslednjo sezono. In prav to so minule dni počeli v družbi Radgonske gorice, kjer so, po besedah trsničarja Roberta Krefta, ki to delo v podjetju Radgonske gorice opravlja že 29 let, letos cepili rekordnih 320.000 novih trsnih cepljenk. Največ so cepili avtohtone sorte radgonske ranine, potem rizvanca, laškega rizlinga, chardonnaya in renskega rizlinga, ostalih sort, kot so: zeleni silvanec, šipon in traminec, pa nekoliko manj.

V družbi Radgonske gorice so z lastno pridelavo trsnih sadik pričeli že daljnega leta 1938. Iz svojih nasadov matičnjaka (podlaga za trsne cepljenke op.p.) so tako pričeli po svoji metodi pridelovati lastne trse. Skozi vsa ta leta se je pokazalo, da ima doma vzgojena trta boljšo rast, razvoj, rodnost in je bistveno kakovostnejša, ter odpornejša na bolezni. Cepiče pridobijo iz svojih vinogradov, kjer se predhodno naredi večletna selekcija najboljših trt in se na takšen način pridobijo najbolj kakovostni cepiči.
„Cepljenje vinske trte in priprava trsov za naslednjo sezono je pri nas eno najpomembnejših opravil, zlasti v tem prehodnem času. Ko bo celotni postopek priprave trsov opravljen, ko trsi zrastejo, bomo veliko večino teh trsov posadili na Kapelskih goricah, kjer je predvidena obnovitev 35 hektarjev vinogradov, torej potrebujemo okoli 150 tisoč trsov. Če bodo vremenske razmere ugodne bodo naši trsi že prihodnje leto rasli v naših novih vinogradih na Kapeli. Celoletni postopek proizvodnje trsnih cepljenk se začne v vinogradu, ko se narežejo cepiči. V zimskem času se nato režejo matične rozge, ki se narežejo, namočijo, razkužijo ter zložijo v vreče in v hladilnico. Enako postopek poteka tudi s podlago oz. spodnjim delom trsne cepljenke, ki se nareže na mero. Vse skupaj čaka na cepljenje, ki traja približno 15 dni. Cepljene trse damo v silnice in se tam silijo oz. kurijo na temperaturi okoli 30 stopinj, in vlagi 80-90 %. Že po dveh treh dnevih se pokažejo prve 'oči'. Sledi še kakšnih 14 dni siljenja, različno od sort. Ko se siljenje konča se prostor ohladi na zunanjo temperaturo, da se trsi prilagodijo. Sledi čiščenje in parafiranje cepljenk ter namakanje v vodo in čakanje na presaditev v naravo", nam je postopek priprave trsnih cepljenk v Radgonskih goricah, predstavil trsničar Robert Kreft, ki dodaja, da je nekoč to strokovno opravilo v trsnici Radgonskih goric potekalo ročno s posebnimi cepilnimi noži, danes ko je to vse strojno, gre zadeva bistveno hitreje. Dober cepljar je ročno lahko v osmih urah cepil okoli 1200 – 1300 trsov, strojno pa se to podvoji. V Radgonskih goricah so sicer nekoč trsne cepljenke ponujali tudi na trgu, danes vse posadijo v svojih vinogradih.
Cepljenke se zložijo v posebne zaboje v katere se nasipa mokra žagovina in postavi v topel prostor za en mesec. V tem prostoru se mora ohranjati temperatura med 25 in 30 stopinjami Celzija z relativno visoko zračno vlago, le pod takšnimi pogoji cepljenke poženejo svoje poganjke. Po enem mesecu so tako cepljenke primerne za saditev v tako imenovane zemeljske zasipke »kame«, kjer do jeseni ob primerni zaščiti in negi, zrastejo in okrepijo svoj koreninski sistem. V poznih jesenskih dneh se zdaj že trsne sadike izrujejo iz zemlje, jih očistijo ter shranijo v primerno hlajen prostor, kjer počakajo na spomladansko sajenje, največ na Kapeli, kjer bodo novi nasadi, tudi za izpopolnitev manjkajočih trt v obstoječih nasadih, ki se razlegajo na od sonca razvajenih vinorodnih gričih Radgonsko – Kapelskih vinorodnih goric.
Cepljenje vinske trte se je močno razmahnilo v zadnji četrtini 19. stoletja po prenosu trtne uši (Viteus vitifolii Shimer) iz Amerike v Evropo. Evropsko trto so začeli cepiti na ameriške podlage, ki so odporne na trtno uš. V južnejših deželah se je ohranil način cepljenja na stalnem mestu v vinogradu, v severnejših pa so že pred letom 1900 razvili t. i. »cepljenje na mizi«. S tem se je začela vzgoja podlag v matičnjakih. Tako še danes cepimo rozge ameriških podlag in evropske trte, neodvisno od poznejših razmer na rastišču in jih po poprejšnji vzgoji v trsnici (cepljenke) posadimo na stalno mesto v vinograd. Pred sajenjem trsnih cepljenk je treba tla dobro zrahljati in oskrbeti s hranili. Gnojila raztresemo po celotni površini. Če jih dodajamo v sadilno jamo ne smejo priti v stik s koreninami. Šota mora biti dobro namočena, da ne odvzame vode iz tal in iz korenin cepljenk. Posadimo samo cepljenke, ki imajo dobro zaraščeno cepljeno mesto. Sadimo jih lahko jeseni ali spomladi. Pri jesenskem sajenju jih moramo zagrniti, da jih zaščitimo pred mrazom. Pred sajenjem korenine skrajšamo na 10-15 cm. Cepljeno mesto mora biti najmanj 5 cm nad nivojem tal. Na nagnjenih terenih sadimo na vrhu parcele globlje, na spodnjem pa plitveje (10 cm nad nivojem tal). Pred sajenjem cepljenke namakamo 24 ur v vodi. Pozneje odstranjujemo zalistnike in jih varujemo pred boleznimi in škodljivci.
Skupni cilj je pridelava baznih trsnih cepljenk za potrebe slovenskih vinogradnikov in zagotavljanje kakovostnega sadilnega materiala za obnovo vinogradov. To je še posebej pomembno pri naših avtohtonih vinskih sortah kot so Šipon, Radgonska ranina, Štajerska belina-Ranfol, ter slovenskih podlagah za vinsko trto pri katerih ustreznega matičnega materiala najvišjih selekcijskih stopenj ne moremo uvoziti od drugje. Gre za domače brezvirusne, bazne matične trse podlag, ki bi jih v bodočnosti lahko intenzivneje uporabljali pri cepljenju, namesto drugih križancev. Vsi postopki potekajo skladno s sprejetim programom klonske selekcije in priporočili mednarodnih strokovnih organizacij. Trudijo se, da bi bili čim bolj usklajeni s standardi in zahtevami, ki jih za področje sadilnega materiala kmetijskih rastlin predpisuje EU, ob tem pa da bi trsne cepljenke dosegle maksimalno odpornost na sušni stres (klimatske spremembe), na bolezni in škodljivce..

Save

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Vinarstvo Priprava trsnih cepljenk v Radgonskih goricah d.d.