Rodila se je pred 80., poročila pa pred 60. leti

Diamantna poroka LončaričZa Marico Lončarič iz Lokavcev pri Negovi je 23. januar gotovo najbolj srečen datum v življenju. Kako tudi ne, ko pa se je natančno tega dne pred osmimi desetletji rodila, pred šestimi pa tudi poročila. Torej je letos, prav na dan, ko so se po kar nekaj meglenih in turobnih dneh, nad negovskim delom Slovenskih Goric, pojavili prijetni sončni žarki, imela pravi vzrok za dvojno praznovanje. Pravzaprav je s svojim življenjskim sopotnikom, možem Slavkom, brez posebnega pompa in razkošja, v domači hiši, kjer ima sedež tudi na daleč znano podjetje Montaža Lončarič, predvsem prejemala darila in čestitke, oba za visok skupni življenjski jubilej, ona sama pa še za okrogel osebni jubilej. Odločila sta se namreč, da bosta svoj jubilej obeležila v družbi svojih najdražjih, treh otrok, štirih vnukov in pravnukinje, ter še nekaj drugih svojcev, sorodnikov in prijateljev. Ob ganljivih čestitkah se je slavljencema tu in tam orosilo oko...

Marica in Slavko Lončarič obeležila diamantno poroko in njenih osemdeset

Dedek Mraz obiskal tudi otroke v Lutvercih

Dedek Mraz LutverciV našem gasilskem domu je bilo konec decembra spet veselo. Naše otroke je obiskal dedek Mraz. Že sedmo leto zapored se v našem društvu trudimo, da organiziramo prihod dedka Mraza. Tudi letos sta celotno organizacijo in priprave za ta projekt prevzeli naši članici društva, ki sta tudi v komisiji za mladino v društvu Zdenka Šuman in Tina Rojc. Seveda so na pomoč priskočile še ostale pridne roke: Sanja H. je pomagala pri pripravi kulturnega programa, Monika Š. in Sara R. pri pakiranju daril, fotografiranje Monika, aranžerka Blanka pri izdelavi scene, pa še vsi ostali, ki so pomagali pri pripravi prostora, ipd.

Dedek Mraz v Lutvercih

Verniki so se zahvalili svojemu župniku (in nekdanjemu nogometnemu sodniku) Janezu Ferencku iz Apač, ob njegovem življenjskem jubileju

Janez FerencekDa priljubljeni apaški župnik Janez Ferencek letos praznuje okrogel življenjski jubilej, 60. letnico življenja, smo izvedeli po naključju. Na dan, ko se je pred 60 leti rodil so župnijski dvorani domače cerkve, ki se nahaja ob župnišču in služi v zimskem času kot bogoslužni prostor, je namreč daroval večerno sv. Mašo. Slednjo je s petjem, ob spremljavi organistke Aleksandre Papež na elektronskih orglah, popestril Župnijski pevski zbor, ki je po končani maši svojemu priljubljenemu župniku zapel: »Vse najboljše, dragi župnik Janez...«, v slovenščini in tradicionalno iste verze tudi v angleščini. V tem času so moški že začeli pripravljati mize in klopi, kjer so skupaj s slavljencem ob obloženi mizi z dobrotami, ki so jih pripravile pevke, s slavljencem nazdravili.

»Vse najboljše, dragi župnik Janez...«

Marija in Štefan Čeh sta tik po novem letu obeležila zlati pir

Zlata poroka ČehKomaj so utihnila božična in novoletna praznovanja, že sta zakonca Marija in Štefan Čeh z Bišečkega Vrha v Slovenskih goricah praznovala nov pomemben dogodek. Že prvo soboto v letu 2020 sta namreč, v krogu najbližjih in prijateljev, v gostišču Štajerska hiša kulinarike v Gočovi, obhajala visok skupni življenjski jubilej – zlato poroko. Vse skupaj se je začela z obiskom cerkve Sv. Bolfenka v Trnovski vasi, kjer je župnik Franc Mlakar, pri darovani sv. maši, opravil cerkveni obred. Od tod so se številni svatje z zlatoporočencema odpravili v Gočovski dvorec, kjer je potekal civilni zlatoporočni obred, s katerim sta potrdila svojo 50 - letno zakonsko zvestobo.

Najprej v cerkev, nato v dvorec

Zofija in Anton Žavrlan iz Slovenskih goric sta obhajala zlato poroko

Zlata poroka ŽavrlanBrez velikega pompa, v družbi svojih najdražjih, sta tik pred iztekom leta 2019, zlato poroko obhajala Zofija in Anton Žavrlan z Zgornje Ščavnice v Slovenskih goricah. Prijetno praznovanje, ki je potekalo na njunem domu, je s svojim obiskom počastil tudi župan občine Sveta Ana, Silvo Slaček, ki jima je v imenu občine čestital in izročil spominsko darilo, umetniško sliko vinograda, na kateri se v ozadju vidi cerkev sv. Ane. Ob klepetu s slavljencema smo izvedeli marsikaj iz njunega zanimivega in pestrega skupnega življenja.

Župan jima je čestital kar na njunem domu

Delegacija OZ RKS je na Orehovskem Vrhu obiskala 90-letnico Veroniko Fajfar, ki se je razveselila obiska in čestitk

Veronika Fajfar jubilejPred dnevi je Veronika Fajfar, ki živi v Orehovskem Vrhu, dober streljaj iz Gornje Radgone, praznovala 90. rojstni dan in jo je z obiskom razveselila delegacija Rdečega križa. Na obisk je s poverjenicama Ido Šemrl in Marijo Vrbančič, prišel predsednik Krajevnega odbora RK Črešnjevci – Zbigovci, Janko Auguštin. Ob čestitkah in izročitvi daril, je bila opazna radost slavljenke, ki je izrazila veselje in zadovoljstvo, da so z obiskom počastili njen visoki življenjski jubilej.

Deset vnukov, 13 pravnukov in dva prapravnuka...

Priljubljena Prekmurca iz Apaške doline

Biserna poroka NovakKer sta se Amalija in Franc Novak iz Apač poročila 30. decembra 1959, sta tudi šestdeset let pozneje, biserno poroko obhajala tik pred iztekom leta. Prvič je poroka potekala v Murski Soboti, civilna na tedanjem matičnem uradu, cerkvena pa v cerkvi Sv. Nikolaja. In ker je bila Amalija učiteljica sta se cerkveno poročila ponoči v tajnosti. Tokrat sta svojo biserno poroko praznovala v krogu svoje družine in prijateljev v apaški cerkvi, sveto mašo pa je daroval župnik Janez Ferencek. Ob cerkvenem poročnem obredu jima je župnik Janez Ferencek namenil veliko lepih besed zahvale in jima izročil darilo.

Biserno poroko sta obhajala Amalija in Franc Novak iz Apač

Darila blagoslovil negovski župnik Marjan Rola

Božiček pri ŠenekarjuV Gostilni Šenekar, v Spodnjih Ivanjcih pri Negovi, je tik pred božičem, potekala tradicionalna prireditev, kjer je Božiček obdaril 60 otrok iz KS Spodnji Ivanjci, starih do 6 let. Že 27. tovrstno prireditev z obdarovanjem je tudi letos pripravilo Kulturno športno društvo (KŠD) Spodnji Ivanjci, s pomočjo sredstev Krajevne skupnosti Spodnji Ivanjci in dobrotnikov. Ob tej priliki so otroci iz KS Spodnji Ivanjci, pod vodstvom Simone Danko in Martine Vesenjak, pripravili kulturni program z božično vsebino.

Božiček obdaril 60 otrok

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Priprava trsnih cepljenk v Radgonskih goricah d.d.

 

Zaposleni v delniški družbi Radgonske gorice so minule dni cepili vinsko trto in pripravljali trsne cepljenke, ki jo zlasti na severovzhodu Slovenije dobro poznajo in cenijo

Trsne cepljenkeŽe od začetka aprila, ponekod tudi prej, so po zimskem počitku, zaživela polja, vinogradi sadovnjaki in vrtovi. Posebej veliko dela je v sadovnjakih in zlasti vinogradih, kjer pa pomlad ni samo čas za rez trte in druga pripravljalna dela za novi vinski letnik, temveč tudi za cepljenje vinske trte za naslednjo sezono. In prav to so minule dni počeli v družbi Radgonske gorice, kjer so, po besedah trsničarja Roberta Krefta, ki to delo v podjetju Radgonske gorice opravlja že 29 let, letos cepili rekordnih 320.000 novih trsnih cepljenk. Največ so cepili avtohtone sorte radgonske ranine, potem rizvanca, laškega rizlinga, chardonnaya in renskega rizlinga, ostalih sort, kot so: zeleni silvanec, šipon in traminec, pa nekoliko manj.

V družbi Radgonske gorice so z lastno pridelavo trsnih sadik pričeli že daljnega leta 1938. Iz svojih nasadov matičnjaka (podlaga za trsne cepljenke op.p.) so tako pričeli po svoji metodi pridelovati lastne trse. Skozi vsa ta leta se je pokazalo, da ima doma vzgojena trta boljšo rast, razvoj, rodnost in je bistveno kakovostnejša, ter odpornejša na bolezni. Cepiče pridobijo iz svojih vinogradov, kjer se predhodno naredi večletna selekcija najboljših trt in se na takšen način pridobijo najbolj kakovostni cepiči.
„Cepljenje vinske trte in priprava trsov za naslednjo sezono je pri nas eno najpomembnejših opravil, zlasti v tem prehodnem času. Ko bo celotni postopek priprave trsov opravljen, ko trsi zrastejo, bomo veliko večino teh trsov posadili na Kapelskih goricah, kjer je predvidena obnovitev 35 hektarjev vinogradov, torej potrebujemo okoli 150 tisoč trsov. Če bodo vremenske razmere ugodne bodo naši trsi že prihodnje leto rasli v naših novih vinogradih na Kapeli. Celoletni postopek proizvodnje trsnih cepljenk se začne v vinogradu, ko se narežejo cepiči. V zimskem času se nato režejo matične rozge, ki se narežejo, namočijo, razkužijo ter zložijo v vreče in v hladilnico. Enako postopek poteka tudi s podlago oz. spodnjim delom trsne cepljenke, ki se nareže na mero. Vse skupaj čaka na cepljenje, ki traja približno 15 dni. Cepljene trse damo v silnice in se tam silijo oz. kurijo na temperaturi okoli 30 stopinj, in vlagi 80-90 %. Že po dveh treh dnevih se pokažejo prve 'oči'. Sledi še kakšnih 14 dni siljenja, različno od sort. Ko se siljenje konča se prostor ohladi na zunanjo temperaturo, da se trsi prilagodijo. Sledi čiščenje in parafiranje cepljenk ter namakanje v vodo in čakanje na presaditev v naravo", nam je postopek priprave trsnih cepljenk v Radgonskih goricah, predstavil trsničar Robert Kreft, ki dodaja, da je nekoč to strokovno opravilo v trsnici Radgonskih goric potekalo ročno s posebnimi cepilnimi noži, danes ko je to vse strojno, gre zadeva bistveno hitreje. Dober cepljar je ročno lahko v osmih urah cepil okoli 1200 – 1300 trsov, strojno pa se to podvoji. V Radgonskih goricah so sicer nekoč trsne cepljenke ponujali tudi na trgu, danes vse posadijo v svojih vinogradih.
Cepljenke se zložijo v posebne zaboje v katere se nasipa mokra žagovina in postavi v topel prostor za en mesec. V tem prostoru se mora ohranjati temperatura med 25 in 30 stopinjami Celzija z relativno visoko zračno vlago, le pod takšnimi pogoji cepljenke poženejo svoje poganjke. Po enem mesecu so tako cepljenke primerne za saditev v tako imenovane zemeljske zasipke »kame«, kjer do jeseni ob primerni zaščiti in negi, zrastejo in okrepijo svoj koreninski sistem. V poznih jesenskih dneh se zdaj že trsne sadike izrujejo iz zemlje, jih očistijo ter shranijo v primerno hlajen prostor, kjer počakajo na spomladansko sajenje, največ na Kapeli, kjer bodo novi nasadi, tudi za izpopolnitev manjkajočih trt v obstoječih nasadih, ki se razlegajo na od sonca razvajenih vinorodnih gričih Radgonsko – Kapelskih vinorodnih goric.
Cepljenje vinske trte se je močno razmahnilo v zadnji četrtini 19. stoletja po prenosu trtne uši (Viteus vitifolii Shimer) iz Amerike v Evropo. Evropsko trto so začeli cepiti na ameriške podlage, ki so odporne na trtno uš. V južnejših deželah se je ohranil način cepljenja na stalnem mestu v vinogradu, v severnejših pa so že pred letom 1900 razvili t. i. »cepljenje na mizi«. S tem se je začela vzgoja podlag v matičnjakih. Tako še danes cepimo rozge ameriških podlag in evropske trte, neodvisno od poznejših razmer na rastišču in jih po poprejšnji vzgoji v trsnici (cepljenke) posadimo na stalno mesto v vinograd. Pred sajenjem trsnih cepljenk je treba tla dobro zrahljati in oskrbeti s hranili. Gnojila raztresemo po celotni površini. Če jih dodajamo v sadilno jamo ne smejo priti v stik s koreninami. Šota mora biti dobro namočena, da ne odvzame vode iz tal in iz korenin cepljenk. Posadimo samo cepljenke, ki imajo dobro zaraščeno cepljeno mesto. Sadimo jih lahko jeseni ali spomladi. Pri jesenskem sajenju jih moramo zagrniti, da jih zaščitimo pred mrazom. Pred sajenjem korenine skrajšamo na 10-15 cm. Cepljeno mesto mora biti najmanj 5 cm nad nivojem tal. Na nagnjenih terenih sadimo na vrhu parcele globlje, na spodnjem pa plitveje (10 cm nad nivojem tal). Pred sajenjem cepljenke namakamo 24 ur v vodi. Pozneje odstranjujemo zalistnike in jih varujemo pred boleznimi in škodljivci.
Skupni cilj je pridelava baznih trsnih cepljenk za potrebe slovenskih vinogradnikov in zagotavljanje kakovostnega sadilnega materiala za obnovo vinogradov. To je še posebej pomembno pri naših avtohtonih vinskih sortah kot so Šipon, Radgonska ranina, Štajerska belina-Ranfol, ter slovenskih podlagah za vinsko trto pri katerih ustreznega matičnega materiala najvišjih selekcijskih stopenj ne moremo uvoziti od drugje. Gre za domače brezvirusne, bazne matične trse podlag, ki bi jih v bodočnosti lahko intenzivneje uporabljali pri cepljenju, namesto drugih križancev. Vsi postopki potekajo skladno s sprejetim programom klonske selekcije in priporočili mednarodnih strokovnih organizacij. Trudijo se, da bi bili čim bolj usklajeni s standardi in zahtevami, ki jih za področje sadilnega materiala kmetijskih rastlin predpisuje EU, ob tem pa da bi trsne cepljenke dosegle maksimalno odpornost na sušni stres (klimatske spremembe), na bolezni in škodljivce..

Save

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Vinarstvo Priprava trsnih cepljenk v Radgonskih goricah d.d.