Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Med šampioni tudi Zlata radgonska penina

 

Na vinski olimpijadi v Gornji Radgoni 531 vzorcev iz šestih držav

Vino RadgonaNa Pomurskem sejmišču, sta predsednik uprave družbe Pomurski sejem Janez Erjavec in projektni vodja za ocenjevanje vin Andrej Slogovič, v družbi direktorice izvršne družbe Mateje Jaklič in bivših slovenskih vinskih kraljic, Tjaše Kos in Sandre Vučko, predstavila rezultate 43. strokovnega ocenjevanja „Vino Slovenija Gornja Radgona 2017". Na letošnji slovenski vinski olimpijadi se je pomerilo 531 vzorcev iz šestih držav, ki jih je v presojo neodvisnim ocenjevalcem zaupalo 170 vinarjev. Vinar leta bo razglašen na dan vinogradnikov in vinarjev v okviru 55. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma „Agra 2017", ki bo konec avgusta v Gornji Radgoni. Ocenjevanje, ki ima najdaljšo tradicijo med ocenjevanji kakovosti pod okriljem sejma Agra, ima tudi sloves najpomembnejšega preverjanja kakovosti v konkurenci slovenskih vin in v kakovostni mednarodni konkurenci. Na rednem delu ocenjevanja Vino Slovenija Gornja Radgona je sodelovalo 160 vinarjev iz šestih držav (Avstrija, Hrvaška, Makedonija, Slovaška, Slovenija, Srbija) s 495 vzorci. Na ocenjevanju vin iz ekološko pridelanega grozdja je dodatno sodelovalo 10 proizvajalcev s 36 vzorci iz Avstrije in Slovenije.

Vina so ocenile štiri komisije priznanih enologov, ki so jim predsedovali: dr. Mojmir Wondra, dr. Friderik Vodopivec, mag. Anton Vodovnik in Iztok Klenar. Ob njih so ocenjevali: Ingrid Mahnič, Dušan Brejc, Ivanka Badovinac, Tadeja Vodovnik Plevnik, Sašo Topolšek, Darinko Ribolica, mag. Darja Zemljič, mag. Janez Valdhuber, dr. Klemen Lisjak, Danilo Steyer, Ivana Rendulić Jelušić, Alojz Filipič, Marko Benčina, Marjan Čižmešija, Klavdija Topolovec Špur, Mitja Herga, Majda Brdnik, Anton Pezdirc, Boštjan Zidar In Martin Palz. Tajnik ocenjevanja je bil Ernest Novak. Skupno je največ priznanj prejela prleška vinska družba Puklavec Family Wines, komisija pa je na koncu izbrala 10 šampionov in sedem prvakov vinsko turističnih cest. Šampioni so postali: za suho nearomatično belo vino: Rebula Bagueri Superiror 2013, Vinorodni okoliš Goriška Brda, Pridelovalec: Vinska klet Goriška Brda z.o.o.; za aromatično suho vino: Sauvignon 2016, Vinorodni okoliš Štajerska Slovenija, Pridelovalec: Steyer vina, Plitvica; za polsladko nearomatično belo vino: Malvazija pozna trgatev 2011, Vinorodni okoliš Slovenska Istra, Pridelovalec: Vinakoper d.o.o., Koper; za polsladko aromatično belo vino: Traminec 2016, Vinorodni okoliš Bizeljsko – Sremiški, Pridelovalec: Sadjarsko-vinogradniška kmetija Bostele, Zdole; za sladko belo vino: Laški Rizling SJI 2011, Vinorodni okoliš Dolenjska, Pridelovalec: Zajc, Novo mesto; za vino teran PTP: Izbrani teran elite 2016, Vinorodni okoliš Kras, Pridelovalec: Vinakras z.o.o., Sežana; za suho rdeče vino mlajše od treh let: Cabernet sauvignon 2015, Hrvaška, Pridelovalec: Ivica Rozijan, Bregana; za suho rdeče vino starejše od treh let: Capris merlot 2012, Vinorodni okoliš Slovenska Istra, Pridelovalec: Vinakoper d.o.o., Koper; za peneče vino: Zlata radgonska penina 2007, Vinorodni okoliš Štajerska Slovenija, Pridelovalec: Radgonske gorice d.d., Gornja Radgona; za BIO vina: Dorner WEISS 2015, Avstrija, Pridelovalec: Bio Weingut Dorner, Mureck. Prvaki vinsko turističnih cest pa so: VTC 1, Briška vinska turistična cesta-Rebula Bagueri Superiror, 2013, Vinska klet Goriška Brda z.o.o.; VTC 2, vipavska vinska turistična cesta-Chardonnay, 2016, Branko Furlan; VTC11, Haloška vinska turistična cesta-Chardonnay, 2015, Robert Pungračič; VTC15, Jeruzalemska vinska turistična cesta-Ljutomerčan Renski rizling, 2016, Puklavec Family Wines; VTC16, Radgonsko Kapelska vinska turistična cesta-Zlata radgonska penina, 2007, Radgonske gorice Gornja Radgona d.d.; VTC3, kraška vinska turistična cesta – Sara, rdeča zvrst, 2009, Vinska klet Boris in Alen Lisjak; VTC4, Istrska vinska turistična cesta - Cabernet sauvignon Capo D'Istria, 2011, Vinakoper d.o.o.
„Kljub temu, da je bil vinski letnik 2016 nekoliko težaven, saj so ga predvsem v smislu manjše količine pridelka pestile slabe vremenske razmere, so vinogradniki in vinarji vzgojili vrhunska vina. Veseli me tudi dejstvo, da je večina vin letnika 2016 suhih, ekstraktno bogatih in ima značilno sortno aromo. Kot opažamo, zadnja leta izgubljajo na pomenu vina s preostankom sladkorja, ki jih je iz leta v leto manj. Seveda pa pri tem ne mislim na visoke predikate, kot so pozna trgatev, izbor, jagodni izbor, suhi jagodni izbor in ledeno vino, ki so poglavje zase. Spoznali smo tudi zelo lepo serijo penin, s katero so peničarji znova dokazali, da sodijo v sam vrh ne le germanske, temveč tudi romanske šole. Zorjene so dve, tri leta, bogate v okusu in aromi, odlikujejo jih zlati odtenki barv, tako, da so bili ocenjevalci navdušeni. Razveseljivo je tudi dejstvo, da smo bili priča zelo malo napakam, kar pomeni, da vinarji vedo, kaj poslati na to pomembno tekmo v Gornjo Radgono. Mogoče bi bilo potrebno biti nekoliko bolj pozoren le pri zamaških, saj je bilo nekaj vin s plesnivimi, kar opozarja na potrebo po večji pozornosti pri kakovosti plute", je dejal predsednik ocenjevalnih komisij, dr. Mojmir Wondra..
Komisijo so navdušila tudi rdeča vina, predvsem tista starejših letnikov, ki izražajo vso svojo plemenitost in dozorelost. „Žal pa mi je, da pridelovalci cvička še ne sodelujejo v taki meri, kot bi bilo potrebno, da bi tudi cviček dobil svojega šampiona na tem našem najpomembnejšem ocenjevanju, saj jim je nekaj vzorcev zmanjkalo do števila 25, ki po pravilniku omogoča podelitev šampionskega naziva pri vinih PTP. Žal velja enako tudi za modre frankinje. Pri pridelavi bio vin so bili v prednosti avstrijski proizvajalci, ki imajo globoko razumevanje filozofije bio vin, po kateri se večina dela opravi v vinogradu ter s pravimi, pravočasnimi ukrepi in uporabo dovoljenih sredstev v kleti", je še dejal doc. dr. Mojmir Wondra.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Vinarstvo Med šampioni tudi Zlata radgonska penina