Vseh devet ekip z zlato medaljo

Kihača VogričevciV prleškem Društvu za ohranitev jedi naših babic – Kihača, se zavedajo, da med ohranjanje starih običajev in kulturne dediščine, kamor sodi tudi kulinarika naroda, gotovo sodijo tudi različne prireditve, kjer tekmujejo v kuhanju različnih starih in bolj kot ne pozabljenih jedi. In tovrstnih dogodkov, prikazov in tekmovanj je tudi na severovzhodu države, iz leta v leto več. Zato kuhanje jedi na žlico, katerih okus spominja na tistega izpred mnogih let, ko so vampe, kisle juhe, golaže, paprikaše, prežganke in podobne jedi, kuhale naše mame in babice, še ni pozabljeno. Okusi so še vedno zelo podobni tistim, starim. To so dokazale številne ekipe, ki so se udeležile kuhanja jedi na žlico v kotličku, ki ga je minulo nedeljo, v okviru krajevnega praznika v Vogričevcih pri Ljutomeru pripravilo omenjeno domače Društvo za ohranitev jedi naših babic – Kihača, katero vodi Igor Slokan. Tokrat so prav vse nastopajoče ekipe kuhale različne jedi „na žlico", žal je šest od 15 prijavljenih ekip, zaradi slabega vremena, nastop odpovedalo. Kljub temu je bilo tekmovanje zanimivo, skuhane jedi pa odlične.

Zmagovalec tekmovanja v kuhanju jedi „na žlico

Na 23. bogračiadi le 15 ekip z veliko predvolilnega naboja - Jevškovi in Židanovi SD na 2. mestu

Bogračiada MSMinulo soboto, ko je na dvorišču hotela Diana v središču prekmurske prestolnice Murske Sobote, že triindvajsetič močno dišalo po znameniti prekmurski jedi – bograču, katerega so poklicni in zlasti ljubiteljski kuharji pripravljali na tradicionalnem tekmovanju, je bilo zraven, med lepim številom obiskovalcev in gostov, tudi kar nekaj znanih osebnosti. To niti ne preseneča ob dejstvu, da se bližajo volitve v Evropski parlament in številni kandidati so se želeli predstaviti prekmurskim in prleškim volivcem. Bograč sicer ima v Prekmurju prav posebno mesto, saj je zasidran v tamkajšnjo kulturno-zgodovinsko dediščino, zlasti kulinariko, in kuharske prireditve vedno znova privabljajo kuharje in pokuševalce.

Najboljši bograč so skuhale „Sončnice

Drugič so se srečali rodbini Holc – Kolarič in spet je bilo prijetno, veselo in razigrano

Rodbina Holc - KolaričDandanes, ko vsi nekam hitimo, in nimam časa niti za najbližje, da ne govorimo o prijateljih, znancih in sosedih, je vsako srečanje med ljudmi lepo doživetje. Že v sami slovenski besedi »srečanje« se skriva besedica sreča. Da je temu tako, smo se lahko prepričali, ko smo obiskali udeležence 2. srečanja rodbine Holc iz Stare Gore pri Sv. Juriju ob Ščavnici in rodbine Kolarič z Noričkega Vrha pri Gornji Radgoni. Osrednji del dogodka je potekal na Stari Gori, začelo pa se je z zbiranjem na Negovskem gradu. Tam sta udeležence sprejela letošnja organizatorja Nada in Vincenc Holc iz Maribora. Skupaj z zaposlenimi sta na grajski zelenici pripravila mize in stole za sprejem gostov in prvo dobrodošlico. Po kratki pogostitvi s sladkimi dobrotami, ki so jih spekle posamezne udeleženke, se jih je večina podala v župnijsko cerkev Marijinega rojstva v Negovi k sveti maši. Ob duhovniku dr. Antonu Ožingerju jo je daroval župnik župnije Sv. Jurij ob Ščavnici Boštjan Ošlaj.

Holčevi z gore in Kolaričevi z vrha

Srečalo se je 70 pripadnikov rodbine Steyer z Apaškega polja

Srečanje SteyerVinogradniško posestvo Steyer ali Hišo dišečih tramincev iz Plitvice pri Gornji Radgoni je v preteklosti, predvsem zaradi vrhunskih vin in odlične kulinarike, obiskalo veliko, na stotine in tisoče zlasti ljubiteljev vrhunske kapljice, ne le iz Slovenije, temveč praktično z vseh celin, a gotovo nikoli pred minulo soboto, na čudovitem posestvu, hkrati ni bilo toliko pripadnikov rodbine Steyer. V organizaciji treh sorodnikov, gostitelja Danila Steyerja, apaškega župana, dr. Andreja Steyerja in Ericha Steyerja iz sosednje Avstrije, jih je namreč na 3. bienalno srečanje prišlo okoli 70, od blizu in daleč, največ iz Apaške doline, pa tudi iz Avstrije, Nemčije in Luksemburga. Med njimi je bila najstarejša Otilija (Steyer) Gungl, rojena 13.12.1928 in najmlajša Ana Stejer, rojena, 9.6.2016.

Steyerji živijo na vseh koncih sveta

Rekordnih 32 pohodnikov med Pincami in Hodošem

Pohod Pince - HodošRazdalja med Hodošem, na severu, in Pincami, na vzhodu Prekmurja, meri 45 km, in to pot vsako leto prehodi skupina pohodnikov, predvsem prebivalcev z Goričkega. Prvič so se na iniciativo zakoncev Abraham podali na pot leta 2015, odtlej pa jo vsako leto ponovijo. In letošnji pohod se je pričel minulo soboto v Pincah, in sicer že ob 5.30. Zbrane sta pred tamkajšnjim vaškim domom pred odhodom pogostili družini Jaklin in Feher.

Ob meji so prehodili kar 45 kilometrov

Med najstarejšim (91) in najmlajšim (8) udeležencem 82 let razlike

Medgeneracijsko srečanje Janžev VrhKljub nekoliko turobnemu in občasno deževnemu vremenu, so Krajevna organizacija RK Janžev Vrh (predsednica: Rija Albert), PGD Janžev Vrh (Anton Belna) in DU Grozdek Janžev Vrh (Jožef Vaupotič) uspešno organizirali 7. medgeneracijsko zdravstveno - športno – družabno srečanje krajanov Janževega in Melanjskega Vrha ter Žrnova, in tudi drugih občanov iz občin Radenci in Gornja Radgona. Skozi večurno druženje, ki se je začelo že ob 8. uri zjutraj, z različnimi aktivnostmi, se je prireditve udeležilo več kot 70 oseb različne starosti s tem, da je najmlajši udeleženec bil star osem, najstarejši kar 91 let.

Na 7. medgeneracijskem srečanju na Janževem Vrhu je bilo pestro

Nekoč „Metuljček", danes „Prestiž – caffe & grill"

Prestiž GederovciGotovo ni veliko Prekmurcev in gostov iz drugih delov Slovenije, ki so se kdaj peljali čez Avstrijo v Mursko Soboto, in se ne spomnijo Gostilne „Metuljček", tik ob kmetijski zadrugi in krožišču v Gederovcih. Kljub uspešnemu poslovanju je gostišče pred dobrim letom dni prenehalo poslovati, kar je za mnoge ljubitelje dobre kulinarike in tudi hladne pijače, bil pravi mali šok. Toda pred nedavnim se je vse skupaj znova spremenilo na boljše. Sedaj v prijetni prekmurski vasi Gederovci, sredi prečudovitega naravnega okolja na obrobju meje z Avstrijo, ponovno deluje prijeten gostinski lokal, ki se sedaj imenuje „Prestiž – caffe & grill", ki je po mnenju obiskovalcev po kakovosti že prehitel svojega predhodnika. Lokal, ki se nahaja na čudoviti lokaciji, 9 km oddaljeni od Murske Sobote, ter po 5 km od Radencev, Gornje in avstrijske Radgone, je odprl mladi podjetnik Gregor Šavor, ki ga mnogi poznajo tudi kot glasbenika, člana skupine „Prestiž" po kateri je tudi gostilna, znana po prijetnem ambientu, prijaznem osebju in izvrstni ponudbi najrazličnejših jedi, dobila ime.

V Gederovcih deluje novo gostišče z odlično hrano in pijačo

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Med šampioni tudi Zlata radgonska penina

 

Na vinski olimpijadi v Gornji Radgoni 531 vzorcev iz šestih držav

Vino RadgonaNa Pomurskem sejmišču, sta predsednik uprave družbe Pomurski sejem Janez Erjavec in projektni vodja za ocenjevanje vin Andrej Slogovič, v družbi direktorice izvršne družbe Mateje Jaklič in bivših slovenskih vinskih kraljic, Tjaše Kos in Sandre Vučko, predstavila rezultate 43. strokovnega ocenjevanja „Vino Slovenija Gornja Radgona 2017". Na letošnji slovenski vinski olimpijadi se je pomerilo 531 vzorcev iz šestih držav, ki jih je v presojo neodvisnim ocenjevalcem zaupalo 170 vinarjev. Vinar leta bo razglašen na dan vinogradnikov in vinarjev v okviru 55. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma „Agra 2017", ki bo konec avgusta v Gornji Radgoni. Ocenjevanje, ki ima najdaljšo tradicijo med ocenjevanji kakovosti pod okriljem sejma Agra, ima tudi sloves najpomembnejšega preverjanja kakovosti v konkurenci slovenskih vin in v kakovostni mednarodni konkurenci. Na rednem delu ocenjevanja Vino Slovenija Gornja Radgona je sodelovalo 160 vinarjev iz šestih držav (Avstrija, Hrvaška, Makedonija, Slovaška, Slovenija, Srbija) s 495 vzorci. Na ocenjevanju vin iz ekološko pridelanega grozdja je dodatno sodelovalo 10 proizvajalcev s 36 vzorci iz Avstrije in Slovenije.

Vina so ocenile štiri komisije priznanih enologov, ki so jim predsedovali: dr. Mojmir Wondra, dr. Friderik Vodopivec, mag. Anton Vodovnik in Iztok Klenar. Ob njih so ocenjevali: Ingrid Mahnič, Dušan Brejc, Ivanka Badovinac, Tadeja Vodovnik Plevnik, Sašo Topolšek, Darinko Ribolica, mag. Darja Zemljič, mag. Janez Valdhuber, dr. Klemen Lisjak, Danilo Steyer, Ivana Rendulić Jelušić, Alojz Filipič, Marko Benčina, Marjan Čižmešija, Klavdija Topolovec Špur, Mitja Herga, Majda Brdnik, Anton Pezdirc, Boštjan Zidar In Martin Palz. Tajnik ocenjevanja je bil Ernest Novak. Skupno je največ priznanj prejela prleška vinska družba Puklavec Family Wines, komisija pa je na koncu izbrala 10 šampionov in sedem prvakov vinsko turističnih cest. Šampioni so postali: za suho nearomatično belo vino: Rebula Bagueri Superiror 2013, Vinorodni okoliš Goriška Brda, Pridelovalec: Vinska klet Goriška Brda z.o.o.; za aromatično suho vino: Sauvignon 2016, Vinorodni okoliš Štajerska Slovenija, Pridelovalec: Steyer vina, Plitvica; za polsladko nearomatično belo vino: Malvazija pozna trgatev 2011, Vinorodni okoliš Slovenska Istra, Pridelovalec: Vinakoper d.o.o., Koper; za polsladko aromatično belo vino: Traminec 2016, Vinorodni okoliš Bizeljsko – Sremiški, Pridelovalec: Sadjarsko-vinogradniška kmetija Bostele, Zdole; za sladko belo vino: Laški Rizling SJI 2011, Vinorodni okoliš Dolenjska, Pridelovalec: Zajc, Novo mesto; za vino teran PTP: Izbrani teran elite 2016, Vinorodni okoliš Kras, Pridelovalec: Vinakras z.o.o., Sežana; za suho rdeče vino mlajše od treh let: Cabernet sauvignon 2015, Hrvaška, Pridelovalec: Ivica Rozijan, Bregana; za suho rdeče vino starejše od treh let: Capris merlot 2012, Vinorodni okoliš Slovenska Istra, Pridelovalec: Vinakoper d.o.o., Koper; za peneče vino: Zlata radgonska penina 2007, Vinorodni okoliš Štajerska Slovenija, Pridelovalec: Radgonske gorice d.d., Gornja Radgona; za BIO vina: Dorner WEISS 2015, Avstrija, Pridelovalec: Bio Weingut Dorner, Mureck. Prvaki vinsko turističnih cest pa so: VTC 1, Briška vinska turistična cesta-Rebula Bagueri Superiror, 2013, Vinska klet Goriška Brda z.o.o.; VTC 2, vipavska vinska turistična cesta-Chardonnay, 2016, Branko Furlan; VTC11, Haloška vinska turistična cesta-Chardonnay, 2015, Robert Pungračič; VTC15, Jeruzalemska vinska turistična cesta-Ljutomerčan Renski rizling, 2016, Puklavec Family Wines; VTC16, Radgonsko Kapelska vinska turistična cesta-Zlata radgonska penina, 2007, Radgonske gorice Gornja Radgona d.d.; VTC3, kraška vinska turistična cesta – Sara, rdeča zvrst, 2009, Vinska klet Boris in Alen Lisjak; VTC4, Istrska vinska turistična cesta - Cabernet sauvignon Capo D'Istria, 2011, Vinakoper d.o.o.
„Kljub temu, da je bil vinski letnik 2016 nekoliko težaven, saj so ga predvsem v smislu manjše količine pridelka pestile slabe vremenske razmere, so vinogradniki in vinarji vzgojili vrhunska vina. Veseli me tudi dejstvo, da je večina vin letnika 2016 suhih, ekstraktno bogatih in ima značilno sortno aromo. Kot opažamo, zadnja leta izgubljajo na pomenu vina s preostankom sladkorja, ki jih je iz leta v leto manj. Seveda pa pri tem ne mislim na visoke predikate, kot so pozna trgatev, izbor, jagodni izbor, suhi jagodni izbor in ledeno vino, ki so poglavje zase. Spoznali smo tudi zelo lepo serijo penin, s katero so peničarji znova dokazali, da sodijo v sam vrh ne le germanske, temveč tudi romanske šole. Zorjene so dve, tri leta, bogate v okusu in aromi, odlikujejo jih zlati odtenki barv, tako, da so bili ocenjevalci navdušeni. Razveseljivo je tudi dejstvo, da smo bili priča zelo malo napakam, kar pomeni, da vinarji vedo, kaj poslati na to pomembno tekmo v Gornjo Radgono. Mogoče bi bilo potrebno biti nekoliko bolj pozoren le pri zamaških, saj je bilo nekaj vin s plesnivimi, kar opozarja na potrebo po večji pozornosti pri kakovosti plute", je dejal predsednik ocenjevalnih komisij, dr. Mojmir Wondra..
Komisijo so navdušila tudi rdeča vina, predvsem tista starejših letnikov, ki izražajo vso svojo plemenitost in dozorelost. „Žal pa mi je, da pridelovalci cvička še ne sodelujejo v taki meri, kot bi bilo potrebno, da bi tudi cviček dobil svojega šampiona na tem našem najpomembnejšem ocenjevanju, saj jim je nekaj vzorcev zmanjkalo do števila 25, ki po pravilniku omogoča podelitev šampionskega naziva pri vinih PTP. Žal velja enako tudi za modre frankinje. Pri pridelavi bio vin so bili v prednosti avstrijski proizvajalci, ki imajo globoko razumevanje filozofije bio vin, po kateri se večina dela opravi v vinogradu ter s pravimi, pravočasnimi ukrepi in uporabo dovoljenih sredstev v kleti", je še dejal doc. dr. Mojmir Wondra.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Vinarstvo Med šampioni tudi Zlata radgonska penina