Na vaških igrah najboljši meščani!

Vaške igre MahovciPodobno kot vsako leto so pomladni in poletni konci tednov namenjeni takšnim in drugačnim družabnim prireditvam in dogodkom. In tako tudi na skrajnjem severovzhodu države ne mine vikend, da se ne bi zgodilo na desetine tovrstnih zabavnih srečanj in druženj. Med slednjimi so bile tudi 2. vaške igre, ki so potekale na Športnem centru v Mahovcih v Apaški dolini, kjer je sodelovalo šest ekip, in sicer: Turistično društvo Brod (Sladki Vrh), Turistično društvo Čemaž Apaške doline iz Podgorja, Športno turistično društvo Nasova, Vas Lutverci, ekipa Kremenčkovi iz Gornje Radgone in domača ekipa Športno-turističnega društva Mahovci iz Mahovcev, ki je zadevo tudi pripravila.

Med šestimi ekipam v Mahovcih so slavili Radgončani

Bliža se IV. Družinski festival „Mačje mesto 2018"!

Mačje mesto V organizaciji občine Radenci bo v tamkajšnjem parku od 22. do 24. junija potekal IV. Družinski festival Mačje mesto. Nastanek Mačjega mesta je navdihnil častni občan in domačin Radencev, pokojni Kajetan Kovič, ki je ustvaril najbolj znanega slovenskega mačka, mačka Murija. Tridnevni festival želi z ustvarjalnimi delavnicami, kulturnimi vsebinami, športno-rekreativnimi aktivnostmi, kulinariko in drugimi spremljevalnimi dejavnostmi postaviti Radence na turistični zemljevid družinskih festivalov.

Kovičev maček Muri je navdušil Radenčane

Med ohranjanje kulturne dediščine in ljudskih običajev gotovo sodi tudi košnja z ročno košnjo

Kosci Norički VrhGlede na to, da z nenehnim tehnološkim razvojem, čedalje bolj izginjajo različna opravila in vse tisto, česar se spominjajo predvsem starejši ljudje, je dobro, da obstajajo takšna in drugačna društva ter organizacije, ki z različnimi prireditvami ohranjajo ljudske običaje in kulturno dediščino, med katero sodi tudi košnja po starem kot so to počeli naši predniki. In s takšno „etno košnjo" koristijo tudi posamezni lastniki hribovitega terena, ki nimajo ovac ali koz, da bo „pokosile" odvečno travo.

Ročna košnja v Noričkem Vrhu

Šmarski troti iz Litije najboljši v Prekmurju

Paprikaš PolanaV lepem in sončnem vremenu je konec minulega tedna, ob „Lovenjakovem dvoru", znani prekmurski gostilni, v Polani pri Murski Soboti, potekala tradicionalna in sedaj že jubilejna, 10. paprikašijada z zanimivim programom, ki ga je povezovala moderatorka Silva Vrbnjak. Ker je paprikaš zelo razširjena lokalna jed v Pomurju, so se „Lovenjakovi" organizatorji že pred desetletjem odločili vsako leto pripravljati tekmovanje v kuhanju paprikaša, udeleženci pa si lahko izberejo, ali bo to piščančji, svinjski, kunčji, gobov, ribji..., saj meso le delno prispeva k okusu same jedi. Strokovnjaki, ki so ocenjevali izdelke tekmovalnih ekip so namreč mnenja, da vse druge sestavine, predvsem mleta paprika, čebula, malo moke, kisla smetana in malo vina, dajo paprikašu pravi okus. In če je včasih organizatorjem malo ponagajalo vreme, je tokrat tekmovalcem bilo zelo vroče, saj je poleg sonca „žgal" tudi odprti ogenj z asfalta.

V Polani je desetič zadišalo po štirih (piščančji, prašičji, kunčji in gobov) vrstah paprikaša

Radijski poslušalci Snopa iz vse Slovenije so se srečali v Slovenskih Goricah

Slovo od SNOP-aNa Izletniško turistični kmetiji Žökš pri Mlinarjevih, na Zgornjih Žerjavcih pri Lenartu, je konec tedna potekalo zanimivo srečanje »Nočnih ptičev«, poslušalcev skupnega nočnega radijskega programa imenovanega Snop, v katerem je nekoč sodelovalo več kot ducat radijskih nekomercialnih postaj iz vse države. Ker je bil ob koncu lanskega leta program ukinjen, v njem so nazadnje sodelovali le še: Radio Velenje, Radio Slovenske gorice, Radio Ptuj, Radio Celje in Radio Murski val, so njegovi zvesti poslušalci pripravili slovesen pokop svojega snopa. Organizirala ga je Ana Maras-Pika iz Lenarta, ki je na srečanje povabila 48 zvestih poslušalcev snopa iz različnih krajev Slovenije. Snopu v spomin so pripravili tudi veliko »žalno«, črno obrobljeno torto z narobnim križem, ki je simbolizirala njegov grob. Kot se na »pogrebu« spodobi, je Snopu v slovo spregovoril njegov zvesti poslušalec Ludvik Kupšek iz Trbovelj.

Žalno slovo od Snopa s črno obrobo na torti

Šola več ne stoji, prijateljstva pa so ostala

Sošolci Spodnja ŠčavnicaNa Turistični kmetiji Hari v Spodnji Ščavnici je potekalo izjemno zanimivo, prijetno in veselo srečanje nekdanjih učencev in učiteljev OŠ Spodnja Ščavnica. Sami dedki in babice, kjer so tudi najmlajši stari okoli 70 let, so se srečali v prekrasnem okolju, kjer je prebujajoča narava ozelenila Ščavniško dolino, na katero seže pogled s Harijeve lepo urejene turistične postojanke. Zbrani učenke in učenci so se ob pogledu v dolino ozirali, da bi uzrli njihovo nekdanjo šolo, ki jim je dajala znanje za življenje. Zastonj! Kajti šole ni več, porušena je in na tem prostoru sedaj stoji mogočni stanovanjski blok, v katerem živi nova mladost.

Srečali so se babice in dedki, učenci nekdanje OŠ Spodnja Ščavnica

Za veselo vzdušje sta poskrbela sin in vnukinja!

Biserna poroka MagušaLe redkim zakonskim parom je dano, da bi dočakali 60 let skupnega zakonskega življenja, saj se eni že prej ločijo, drugi pa prej zapustijo ta svet. Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša v občini Sv. Jurij ob Ščavnici, pa sta ta visoki jubilej – biserno poroko dočakala in proslavila skupaj z najbližjimi sorodniki in prijatelji. Slavje ob bisernem zakonskem jubileju Magušovih se je začel v farni cerkvi Sv. Jurija ob Ščavnici, kjer je zahvalno mašo, ob sodelovanju p. Lavrencija, daroval domači župnik Boštjan Ošlaj.

Zavidljivo biserno poroko sta praznovala Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Med šampioni tudi Zlata radgonska penina

 

Na vinski olimpijadi v Gornji Radgoni 531 vzorcev iz šestih držav

Vino RadgonaNa Pomurskem sejmišču, sta predsednik uprave družbe Pomurski sejem Janez Erjavec in projektni vodja za ocenjevanje vin Andrej Slogovič, v družbi direktorice izvršne družbe Mateje Jaklič in bivših slovenskih vinskih kraljic, Tjaše Kos in Sandre Vučko, predstavila rezultate 43. strokovnega ocenjevanja „Vino Slovenija Gornja Radgona 2017". Na letošnji slovenski vinski olimpijadi se je pomerilo 531 vzorcev iz šestih držav, ki jih je v presojo neodvisnim ocenjevalcem zaupalo 170 vinarjev. Vinar leta bo razglašen na dan vinogradnikov in vinarjev v okviru 55. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma „Agra 2017", ki bo konec avgusta v Gornji Radgoni. Ocenjevanje, ki ima najdaljšo tradicijo med ocenjevanji kakovosti pod okriljem sejma Agra, ima tudi sloves najpomembnejšega preverjanja kakovosti v konkurenci slovenskih vin in v kakovostni mednarodni konkurenci. Na rednem delu ocenjevanja Vino Slovenija Gornja Radgona je sodelovalo 160 vinarjev iz šestih držav (Avstrija, Hrvaška, Makedonija, Slovaška, Slovenija, Srbija) s 495 vzorci. Na ocenjevanju vin iz ekološko pridelanega grozdja je dodatno sodelovalo 10 proizvajalcev s 36 vzorci iz Avstrije in Slovenije.

Vina so ocenile štiri komisije priznanih enologov, ki so jim predsedovali: dr. Mojmir Wondra, dr. Friderik Vodopivec, mag. Anton Vodovnik in Iztok Klenar. Ob njih so ocenjevali: Ingrid Mahnič, Dušan Brejc, Ivanka Badovinac, Tadeja Vodovnik Plevnik, Sašo Topolšek, Darinko Ribolica, mag. Darja Zemljič, mag. Janez Valdhuber, dr. Klemen Lisjak, Danilo Steyer, Ivana Rendulić Jelušić, Alojz Filipič, Marko Benčina, Marjan Čižmešija, Klavdija Topolovec Špur, Mitja Herga, Majda Brdnik, Anton Pezdirc, Boštjan Zidar In Martin Palz. Tajnik ocenjevanja je bil Ernest Novak. Skupno je največ priznanj prejela prleška vinska družba Puklavec Family Wines, komisija pa je na koncu izbrala 10 šampionov in sedem prvakov vinsko turističnih cest. Šampioni so postali: za suho nearomatično belo vino: Rebula Bagueri Superiror 2013, Vinorodni okoliš Goriška Brda, Pridelovalec: Vinska klet Goriška Brda z.o.o.; za aromatično suho vino: Sauvignon 2016, Vinorodni okoliš Štajerska Slovenija, Pridelovalec: Steyer vina, Plitvica; za polsladko nearomatično belo vino: Malvazija pozna trgatev 2011, Vinorodni okoliš Slovenska Istra, Pridelovalec: Vinakoper d.o.o., Koper; za polsladko aromatično belo vino: Traminec 2016, Vinorodni okoliš Bizeljsko – Sremiški, Pridelovalec: Sadjarsko-vinogradniška kmetija Bostele, Zdole; za sladko belo vino: Laški Rizling SJI 2011, Vinorodni okoliš Dolenjska, Pridelovalec: Zajc, Novo mesto; za vino teran PTP: Izbrani teran elite 2016, Vinorodni okoliš Kras, Pridelovalec: Vinakras z.o.o., Sežana; za suho rdeče vino mlajše od treh let: Cabernet sauvignon 2015, Hrvaška, Pridelovalec: Ivica Rozijan, Bregana; za suho rdeče vino starejše od treh let: Capris merlot 2012, Vinorodni okoliš Slovenska Istra, Pridelovalec: Vinakoper d.o.o., Koper; za peneče vino: Zlata radgonska penina 2007, Vinorodni okoliš Štajerska Slovenija, Pridelovalec: Radgonske gorice d.d., Gornja Radgona; za BIO vina: Dorner WEISS 2015, Avstrija, Pridelovalec: Bio Weingut Dorner, Mureck. Prvaki vinsko turističnih cest pa so: VTC 1, Briška vinska turistična cesta-Rebula Bagueri Superiror, 2013, Vinska klet Goriška Brda z.o.o.; VTC 2, vipavska vinska turistična cesta-Chardonnay, 2016, Branko Furlan; VTC11, Haloška vinska turistična cesta-Chardonnay, 2015, Robert Pungračič; VTC15, Jeruzalemska vinska turistična cesta-Ljutomerčan Renski rizling, 2016, Puklavec Family Wines; VTC16, Radgonsko Kapelska vinska turistična cesta-Zlata radgonska penina, 2007, Radgonske gorice Gornja Radgona d.d.; VTC3, kraška vinska turistična cesta – Sara, rdeča zvrst, 2009, Vinska klet Boris in Alen Lisjak; VTC4, Istrska vinska turistična cesta - Cabernet sauvignon Capo D'Istria, 2011, Vinakoper d.o.o.
„Kljub temu, da je bil vinski letnik 2016 nekoliko težaven, saj so ga predvsem v smislu manjše količine pridelka pestile slabe vremenske razmere, so vinogradniki in vinarji vzgojili vrhunska vina. Veseli me tudi dejstvo, da je večina vin letnika 2016 suhih, ekstraktno bogatih in ima značilno sortno aromo. Kot opažamo, zadnja leta izgubljajo na pomenu vina s preostankom sladkorja, ki jih je iz leta v leto manj. Seveda pa pri tem ne mislim na visoke predikate, kot so pozna trgatev, izbor, jagodni izbor, suhi jagodni izbor in ledeno vino, ki so poglavje zase. Spoznali smo tudi zelo lepo serijo penin, s katero so peničarji znova dokazali, da sodijo v sam vrh ne le germanske, temveč tudi romanske šole. Zorjene so dve, tri leta, bogate v okusu in aromi, odlikujejo jih zlati odtenki barv, tako, da so bili ocenjevalci navdušeni. Razveseljivo je tudi dejstvo, da smo bili priča zelo malo napakam, kar pomeni, da vinarji vedo, kaj poslati na to pomembno tekmo v Gornjo Radgono. Mogoče bi bilo potrebno biti nekoliko bolj pozoren le pri zamaških, saj je bilo nekaj vin s plesnivimi, kar opozarja na potrebo po večji pozornosti pri kakovosti plute", je dejal predsednik ocenjevalnih komisij, dr. Mojmir Wondra..
Komisijo so navdušila tudi rdeča vina, predvsem tista starejših letnikov, ki izražajo vso svojo plemenitost in dozorelost. „Žal pa mi je, da pridelovalci cvička še ne sodelujejo v taki meri, kot bi bilo potrebno, da bi tudi cviček dobil svojega šampiona na tem našem najpomembnejšem ocenjevanju, saj jim je nekaj vzorcev zmanjkalo do števila 25, ki po pravilniku omogoča podelitev šampionskega naziva pri vinih PTP. Žal velja enako tudi za modre frankinje. Pri pridelavi bio vin so bili v prednosti avstrijski proizvajalci, ki imajo globoko razumevanje filozofije bio vin, po kateri se večina dela opravi v vinogradu ter s pravimi, pravočasnimi ukrepi in uporabo dovoljenih sredstev v kleti", je še dejal doc. dr. Mojmir Wondra.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Vinarstvo Med šampioni tudi Zlata radgonska penina