Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Mineva 40 let odkar smo dobili Zlato in Srebrno radgonsko penino

 

„Peneče" se je spremenilo v Penino!

40-letnica peninePenina. Objem svežine. Simbol uspeha. Pridih nemira. Spremljevalka najlepših trenutkov. Prinašalka veselja in iskrivosti. Za vsakogar nekaj, za nekoga vse. Ob številnih priložnostih, ob majhnih in predvsem velikih trenutkih, si mnogi radi privoščimo kozarček penine: nemirnega vina z neusahljivim virom mehurčkov, ki pričara občutek posebnosti in enkratnosti. In med srkanjem opojne tekočine, ob prazničnem ali kakšnem drugem nazdravljanju, le redko razmišljamo o tem, koliko dela je bilo vloženega v to, da nas ta kozarček osreči. Ali o tem, kako je to vino pridobilo tako lepo ime – penina... To jesen mineva že 40 let odkar so na takratnem Kmetijskem kombinatu Radgona - TOZD Radgonske gorice prvič naročili etikete z imenom Radgonska penina (zlata in srebrna), namesto dotedanjih težkih francoskih imen.

To ime »penina« so predvsem po zaslugi donedavnega glavnega enologa Radgonskih goric, ter viteza vina in penine, Alojza Filipiča, našli v Bleiweisovih novicah iz leta 1853, kjer opisujejo začetke proizvodnje penine, ki se je srečno dokončala s prvimi »sklenicami« štajerske penine Kleinošekove na policah trgovin in to leta 1852.
„Danes pravijo, da je beseda »penina« morala iti skozi šivankino uho, da je bila sploh sprejeta, namesto dotedanjega nerodnega imena »peneče se vino«. Po več kot 10 letih uspešnega razvoja kvalitete in večih šampionih na mednarodnih sejmih so to ime začeli uporabljati kot prvi tudi primorski vinogradniki in »eksplozija« tega prijetno zvenečega imena se je začela!" pove Filipič, ki postreže tudi z zanimivimi dogodki iz leta 1977, torej v letu „nastanka penine". Takrat je namreč, v 37. letu starosti, pri Cosmosu iz New Yorka, z aktivnim igranjem prenehal, po mnogih poznavalcih, najboljši nogometaš na svetu vseh časov, Edson Arantes do Nascimento – Pele. Konec poletja 1977 je v 43. letu starosti, v Memphisu, umrl legendarni ameriški pevec in filmski igralec Elvis Aaron Presley. Istega leta je Mima Jaušovec, kot edina Slovenka doslej osvojila enega izmed štirih turnirjev za Grand Slam med posamezniki, in sicer ji je to uspelo na turnirju za Odprto prvenstvo Francije – Roland Garros, po finalni zmagi proti Florenti Mihai,..
Torej, zgodilo se je pred natanko štiridesetimi leti v Gornji Radgoni, ko je TOZD Radgonske gorice prideloval šest penečih se izdelkov: Duc de Slovenie, Cuvee Reserve, Excellent Cuvee, Radgona Cuvee, Cremant rose in Radgona Muškat. Pogovorno so govorili o »šampanjcih«, na etikete so zapisovali »peneče vino«. Prodajo je v tistem obdobju zajela kriza in iskalo se je nove načine povečanja in pospeševanja prodaje. Vzpostavile so se nove povezave z Jugoslovanskimi tržniki in distributerji. In novo tržišče je zahtevalo prilagoditev: če želite prodajati, potrebujete novo ime. Vmes je posegla usoda. V oddelku prodaje se je s posredovanjem neznanca znašel prav poseben članek. Šlo je za kopijo zapisa iz Bleiweisovih Kmetijskih in rokodelskih novic z dne 10. decembra 1853. V njem je neznani avtor opeval Štajersko »penino« Kleinošekovo – Radgonsko peneče se vino, pridelano po klasični metodi, katerega 12.000 steklenic je bilo prodanih leta 1852 in ki se brez težav lahko kosa s Francoskimi šampanjci!
Naključje je hotelo, da je članek zašel tudi v roke takratnega enologa Radgonskih goric, omenjenega Lojzeta Filipiča, ki ga je članek nepopisno navdušil. Ne le zaradi vsebine, ki opisuje in potrjuje dolgoletno tradicijo pridelave penečih se vin v Gornji Radgoni, katere naslednik in nadaljevalec je bil. Ampak zaradi besede, ki jo je prvič videl, izgovoril in slišal. Penina. Tako lepa beseda. Enostavna. Nezapletena v zapisu in izgovorjavi. Navdušenje se je prelilo v idejo. In ideja je postala konkreten predlog. Zlata in Srebrna radgonska penina. Penina, saj izraz, kljub temu, da je bil skovan pred dobrim stoletjem, popolnoma zajame bistvo našega izdelka. Radgonska, saj prihaja iz Gornje Radgone, in so se že v preteklosti poigravali s poimenovanji »Radgona«. In zlata in srebrna, kot simbola žlahtnosti in sinonima najboljšega in najkakovostnejšega. Zlata in srebrna radgonska penina. Sledili so vzponi in padci. Imena »penina« ni podpiralo veliko ljudi, niti v podjetju samem, niti v stroki. Edino Jugoslovanskim tržnikom so se nova imena zdela poetična: »To može da se pijeva!« Tako so kljub negodovanju bile lansirane nove blagovne znamke. A etikete z novimi imeni in zelenim listom trte niso zadovoljivo šle v promet. Potrebna je bila popolnoma nova preobleka, ki je prišla z letom 1980 in novo oblikovalko. Preučila je Francoske etikete in radgonskim peninam podelila čisto unikatno obliko, ki jo poznamo še danes. Z zaobljenim vrhom, zlato in srebrno barvo, ter različno obarvanimi robovi, ki naj označujejo različnost okusov.
Penine Radgonskih goric so v obdobju, ki je sledilo, začele prejemati veliko nagrad in nekatere šampionske nazive. O peninah se je pisalo in bralo. In kakor Filipiču 10 let prej, tako je bila »penina« simpatična tudi Primorskim vinogradnikom. Prosili so za uporabo besede – in jo brez zadržkov tudi dobili. Lojze Filipič je bil namreč mnenja, da je na eni strani narod lahko ponosen, da ima povsem svoje in udarno poimenovanje za orisovanje izdelka, na drugi strani pa je bil prepričan, da s »penino« ne gre za besedo, ki bi bila rezervirana samo za eno blagovno znamko. Dojemal jo je kot generično ime. In tako je penina počasi a vztrajno prešla v slovensko besedišče. Po štiridesetih letih ponovne obuditve, sprejetja in redne rabe, gre danes za besedo, ki je del Slovarja slovenskega knjižnega jezika. Vpisana je kot knjižna beseda, opisana kot peneče (se) vino, in v agronomski terminologiji je neločljivo z njo povezana besedna zveza – radgonska penina. Šele v letu 2001 (Uradni list RS, št. 16/2001, 7.3.2001) se je končno pojavila opredelitev: "Kakovostno peneče vino z zaščitenim geografskim poreklom in vrhunsko peneče vino z zaščitenim geografskim poreklom pridelano v Republiki Sloveniji se označi z nazivom "penina". S tem se je „tradicionalni izraz »kakovostno peneče vino ZGP« lahko nadomestil s tradicionalnim izrazom »penina«, in tradicionalni izraz »vrhunsko peneče vino ZGP« se je lahko nadomestil izrazom »penina«.
Takšna je približno zgodovina besede »penina«. Skovana v letu 1853, pozabljena, najdena, obujena, prevzeta, uporabljena, razširjena, sprejeta, in sedaj je – naša, kot pravi Andreja Novak iz Marketinga Radgonskih goric. In pisala se je ta zgodovina v Gornji Radgoni, v Radgonskih goricah, kjer se s ponosom ozirajo na naključja in usode, vizije in odločitve, ki so jih pripeljali do izraza in izdelkov, ki se postavljajo ob bok šampanjcem, cavam, sektom in ostalim penečim se izrazom in vinom tega sveta.


Šampion Radgonskih goric; Radgonske gorice, šampion!
Izjemni dosežki radgonskih penin tudi v jubilejnem letu

Tudi v letu, ko mineva 40 let od začetka uporabe izraza »penina«, so radgonske penine prejele veliko domačih in mednarodnih priznanj, kot je to sicer prisotno vseskozi. Tudi komisije na ocenjevanju „Vino Slovenija 2017" je naziv šampiona med penečimi vini podelilo Zlati penini brut nature 2007, ki je postala tudi prvak Radgonsko - Kapelske vinsko turistične ceste. S še nadaljnjimi devetimi medaljami, sedem zlatih in dve srebrni, na omenjenem ocenjevanju Radgonske gorice proslavljajo uspeh in kakovost svojega asortimana.
V letošnjem „jubilejnem" letu to niso edine prejete nagrade, s katerimi se lahko pohvali danes najstarejši in največji peničar v Sloveniji. Na ocenjevanju Citadelles du Vin v Bordeaux-u v Franciji je Zlata penina brut nature 2007 prejela zlato medaljo, Zlata radgonska penina Selection brut 2014 pa srebrno medaljo; Great American International Wine Competition je prinesla zlate medalje Zlati radgonski penini rose 2012 in Zlati radgonski penini Ciconia brut 2009, srebrno medaljo Zlati zelo suhi penini in bronasto medaljo Penini Traminec. V Splitu sta Zlati radgonski penini polsuha 2013 in Selection brut 2014 prejeli zlati medalji, Zlata radgonska penina brut 2009 pa srebrno. San Francisco je Zlati penini brut natur 2007 podelil zlato medaljo in Zlati radgonski penini Selection brut 2014 ter Zlati rose suhi 2012 srebrni medalji...Pravzaprav pa o uspehu ne govorijo le nagrade. Največja potrditev uspeha je zaupanje potrošnika, ki je Radgonskim goricam in njihovim izdelkom dano dnevno, ob vsakem naročilu radgonskega vina v gostinskem lokalu in ob vsakem posegu po radgonski penini na trgovski polici. Ni zaman njihov slogan, da z vami in za vas ustvarjajo najlepše trenutke.
„In za takšne trenutke se v asortimanu Radgonskih goric najde nekaj za vsak okus. Od zelo suhih do polsladkih in sladkih penin, od klasičnih chadonnayev preko cuveejev do rosejev. Čeprav so nekateri konkurenti prepričani, da so orali ledino pri lansiranju posameznih izdelkov, vseeno velja izpostaviti, da je že leta 1986 slovenskemu tržišču bila dosegljiva Zlata radgonska penina zelo suho (brut) 1984 z 1,4 g reducirajočega sladkorja na liter. In že leta 1990 se je javnosti predstavila Zlata radgonska penina rose, letnika 1988, takrat polsuha. Leta 1992 pa je rose že postal suh, šlo je za letnik 1990. Zanimivi so arhivi Radgonskih goric in zagotovo bi se v njih našlo še veliko drugih skrivnosti. Največji slovenski peničar, verjemite, ni posedal na lovorikah, in tega ne počne niti sedaj. Spremlja trende, izpopolnjuje znanje, in potrošniku želi zagotoviti le najboljše. Delajo z vami in za vas. In le v tem duhu se lahko kreirajo zares najlepši trenutki", razlaga Andreja Novak iz marketinga Radgonskih goric.
Tudi BEST BUY AWARD 2017/2018
Podjetje Radgonske gorice d. d. je osvojilo tudi prvo mesto v svoji kategoriji in si pridobilo močan promocijski status: »Št. 1 – najboljše razmerje med ceno in kakovostjo«, s katerim se loči od svoje konkurence. Na vprašanje: »Navedite ime proizvajalca oziroma dobavitelja penečega vina, ki po vaši osebni izkušnji in mnenju ali izkušnji in mnenju vaših bližnjih ponuja najboljše razmerje med ceno in kakovostjo na slovenskem tržišču.« Največ anketirancev je odgovorilo z odzivom: »Radgonska penina«!

Save

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Vinarstvo Mineva 40 let odkar smo dobili Zlato in Srebrno radgonsko penino