„Čolnikov" klopotec straši in odganja ptiče!

Klopotec BenediktPodobno kot povsod po Slovenskih Goricah, Prlekiji in Halozah, so tudi benediški vinogradniki začeli s prireditvijo, ki bo poslej potekala tradicionalno vsako leto. Gre za postavljanje klopotca kot znaka ohranjanja kulturne dediščine, letos pa je postavitev klopotca nekoliko hitrejša, saj grozdje hitro dozoreva in potrebno je čim prej strašiti in odganjati ptiče. Letos ga je Turistično vinogradniško društvo Benedikt, postavilo prvič in sicer nad novim platojem ob svojih brajdah in kleti, ter tik ob Čolnikov domačiji, kjer bo klopotec poslej stal vsako leto. Na veselem dogodku, kjer ni manjkalo niti kulinaričnih in tekočih dobrot, se je zbralo kar nekaj članic in članov društva, ter tudi drugih vinogradnikov in vinogradnic, večino dela na „štangi" pa sta opravila aktualni predsednik, Marjan Farasin, in častni predsednik ter vinski vitez Zlatko Borak.

Postavljanje klopotca, kar so prvič uprizorili tudi benediški vinogradniki, je pravi praznik

Devetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe, kjer je nastopilo rekordnih 19 ekip

Bujta repaV okviru 23. Pomurskega poletnega festivala (PPF), ko se v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi 9. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne in zgodovinske dediščine.

Vinogradniki pred upokojenkami in gostinci

Prišli sta tudi učiteljici Marija in Rozina

Srečanje sošolcev OŠ SJoŠSončna in vroča sobota, zadnja v letošnjem juliju, je bila pravšnji dan za 5. srečanje nekdanjih učencev OŠ Videm ob Ščavnici (sedaj OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici), ki so rojeni leta 1951. Nadvse prijetnega srečanja, ki ga je organiziral Ivan Weindorfer, se je udeležila dobra tretjina nekdanjih učenk in učencev, ki so osnovnošolske klopi greli med leti 1958/65. Srečanje se je začelo s sveto mašo, ki jo je, za pokojne in žive učence, v farni cerkvi Sv. Jurija, daroval duhovni pomočnik Mirko Rakovec. Del srečanja so namenili tudi obisku pokopališča pri Svetemu Juriju, kjer so se poklonili spominu pokojnim sošolcem. Med njimi je tudi nedavno umrli Vlado Kocuvan, ki je bil organizator preteklih tovrstnih srečanj.

Srečali so se sošolci OŠ Videm ob Ščavnici, letniki 1951

Pri Sveti Ani so tekmovali v kuhanju štajerske kisle juhe, zmagala pa je ekipa iz Apaške doline

Kisla juha Sv. AnaV okviru obeleževanja občinskega praznika občine Sveta Ana v Slovenskih goricah - Aninega tedna 2018, je na dvorišču okrepčevalnice Šenk pri Sveti Ani potekalo tradicionalno, 8. tekmovanje v kuhanju štajerske kisle juhe. Ob pomoči nekaterih drugih društev in organizacij, predvsem pa številnih sponzorjev in donatorjev, so zanimiv dogodek odlično pripravili Kulinarično društvo kisla juha Sveta Ana, KO RK Lokavec in Okrepčevalnica Šenk. Žal je letos udeležba bila skromna, saj so tekmovale le štiri (lani: 14) ekipe, kljub temu je vzdušje bilo enkratno, tako da je tudi alfa in omega prireditve Lili Uroševič bila zadovoljna s celotnim dogajanjem, enako tudi nastopajoči kuharji in kuharice. Peta domača ekipa organizatorjev „Kulinarično društvo kisla juha" je skuhala skoraj poln 300-litrski kotel juhe, tako da te priljubljene jedi ni zmanjkalo. Po razglasitvi rezultatov tekmovanja so tako lahko razdelili več kot 300 porcij zanimive jedi iz svinjskih nogic, želodcev, plečke, korenčka, krompirja, čebule...in različnih začimb.

Črnci pred Gospodinjami in Pogledom

Pokazali so kako se je nekoč želo in kosilo

Žetev Spodnja ŠčavnicaMesec julij je čas počitnic, dopustov, velike vročine, različnih prireditev in dogodkov, pa tudi čas žetve zlatega zrnja. Prav v tem času je v organizaciji Društva podeželskih žena Gornja Radgona, kateremu so pomagali KZ Radgona, Občina in KSS Radgona, ob vaško gasilskem domu v Spodnji Ščavnici potekal, že 36. po vrsti, tradicionalni praznik žetve, ki iz leta v leto sicer potrjuje, da je tovrstno ohranjanje starih kmečkih običajev in opravil, vedno dobrodošlo, a žal se ga mlajši redko udeležujejo, da bi se česa naučili. In čeprav je v zadnjih letih vedno več takšnih in drugačnih prireditev povezanih z žetvijo, je tista v Spodnji Ščavnici nekaj posebnega, saj sodi med začetnike na tem področju, ob tem pa je to prireditev, ki vsako leto pritegne nekaj žanjic in koscev, zraven pa veliko več obiskovalcev.

Društvo podeželskih žena Gornja Radgona ohranja in obuja najpomembnejšo kmečko opravilo, ročno žetev pšenice

Milena Benko z maksimalnim številom točk

Naj kvašeni rogljičkiV okviru 36. dneva žetve v Spodnji Ščavnici sta Društvo podeželskih žena (DPŽ) Gornja Radgona in Zveza kmetic Slovenije (ZKS) pripravila I. državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov (kifelcev). Na prvem tovrstnem dogodku, ki ga lahko poimenujemo tudi državno prvenstvo, je strokovna komisija, katero je vodila predsednica Zveze kmetic Slovenije, Irena Ule (zraven sta bili še Nada Flegar in Celestina Strajnšek) z Biotehnične fakultete Univerze v Ljubljani, ocenila osem vzorcev te priljubljene sladice oz. sladkega prigrizka.

Pripravili so prvo državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov

Ob svečani otvoritvi prenovljenega ŠRC Nemčavci, tudi zanimiva nogometna tekma

ŠRC NemčavciV okviru praznovanja letošnjega občinskega praznika MO Murska Sobota, so posebno zadovoljstvo doživeli prebivalci primestne KS Nemčavci, kjer v 85 gospodinjstvih živi okoli 300 ljudi. V kompleksu vaško-gasilskega doma in ŠRC Nemčavci, tik ob regionalki, ki iz Murske Sobote vodi proti madžarski meji, je namreč potekala slovesna otvoritev Športno rekreacijske turistične točke Nemčavci. Gre za projekt, ki so ga pridobili iz programa LAS (Lokalna akcijska skupina) Goričko 2020 in ga financira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja - Evropa investira v podeželje. S položitvijo umetne trave na bivšem teniškem igrišču so v Nemčavcih tako pridobili eno igrišče za tenis in večnamensko igrišče za košarko, rokomet, odbojko in mali nogomet. Prednost umetne trave pred opečno podlago, ki je bila prej na teniškem igrišču, je predvsem v vzdrževanju in možnosti uporabe skozi celo leto.

Nemčavci imajo čudovit športno-rekreacijski center

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Mineva 40 let odkar smo dobili Zlato in Srebrno radgonsko penino

 

„Peneče" se je spremenilo v Penino!

40-letnica peninePenina. Objem svežine. Simbol uspeha. Pridih nemira. Spremljevalka najlepših trenutkov. Prinašalka veselja in iskrivosti. Za vsakogar nekaj, za nekoga vse. Ob številnih priložnostih, ob majhnih in predvsem velikih trenutkih, si mnogi radi privoščimo kozarček penine: nemirnega vina z neusahljivim virom mehurčkov, ki pričara občutek posebnosti in enkratnosti. In med srkanjem opojne tekočine, ob prazničnem ali kakšnem drugem nazdravljanju, le redko razmišljamo o tem, koliko dela je bilo vloženega v to, da nas ta kozarček osreči. Ali o tem, kako je to vino pridobilo tako lepo ime – penina... To jesen mineva že 40 let odkar so na takratnem Kmetijskem kombinatu Radgona - TOZD Radgonske gorice prvič naročili etikete z imenom Radgonska penina (zlata in srebrna), namesto dotedanjih težkih francoskih imen.

To ime »penina« so predvsem po zaslugi donedavnega glavnega enologa Radgonskih goric, ter viteza vina in penine, Alojza Filipiča, našli v Bleiweisovih novicah iz leta 1853, kjer opisujejo začetke proizvodnje penine, ki se je srečno dokončala s prvimi »sklenicami« štajerske penine Kleinošekove na policah trgovin in to leta 1852.
„Danes pravijo, da je beseda »penina« morala iti skozi šivankino uho, da je bila sploh sprejeta, namesto dotedanjega nerodnega imena »peneče se vino«. Po več kot 10 letih uspešnega razvoja kvalitete in večih šampionih na mednarodnih sejmih so to ime začeli uporabljati kot prvi tudi primorski vinogradniki in »eksplozija« tega prijetno zvenečega imena se je začela!" pove Filipič, ki postreže tudi z zanimivimi dogodki iz leta 1977, torej v letu „nastanka penine". Takrat je namreč, v 37. letu starosti, pri Cosmosu iz New Yorka, z aktivnim igranjem prenehal, po mnogih poznavalcih, najboljši nogometaš na svetu vseh časov, Edson Arantes do Nascimento – Pele. Konec poletja 1977 je v 43. letu starosti, v Memphisu, umrl legendarni ameriški pevec in filmski igralec Elvis Aaron Presley. Istega leta je Mima Jaušovec, kot edina Slovenka doslej osvojila enega izmed štirih turnirjev za Grand Slam med posamezniki, in sicer ji je to uspelo na turnirju za Odprto prvenstvo Francije – Roland Garros, po finalni zmagi proti Florenti Mihai,..
Torej, zgodilo se je pred natanko štiridesetimi leti v Gornji Radgoni, ko je TOZD Radgonske gorice prideloval šest penečih se izdelkov: Duc de Slovenie, Cuvee Reserve, Excellent Cuvee, Radgona Cuvee, Cremant rose in Radgona Muškat. Pogovorno so govorili o »šampanjcih«, na etikete so zapisovali »peneče vino«. Prodajo je v tistem obdobju zajela kriza in iskalo se je nove načine povečanja in pospeševanja prodaje. Vzpostavile so se nove povezave z Jugoslovanskimi tržniki in distributerji. In novo tržišče je zahtevalo prilagoditev: če želite prodajati, potrebujete novo ime. Vmes je posegla usoda. V oddelku prodaje se je s posredovanjem neznanca znašel prav poseben članek. Šlo je za kopijo zapisa iz Bleiweisovih Kmetijskih in rokodelskih novic z dne 10. decembra 1853. V njem je neznani avtor opeval Štajersko »penino« Kleinošekovo – Radgonsko peneče se vino, pridelano po klasični metodi, katerega 12.000 steklenic je bilo prodanih leta 1852 in ki se brez težav lahko kosa s Francoskimi šampanjci!
Naključje je hotelo, da je članek zašel tudi v roke takratnega enologa Radgonskih goric, omenjenega Lojzeta Filipiča, ki ga je članek nepopisno navdušil. Ne le zaradi vsebine, ki opisuje in potrjuje dolgoletno tradicijo pridelave penečih se vin v Gornji Radgoni, katere naslednik in nadaljevalec je bil. Ampak zaradi besede, ki jo je prvič videl, izgovoril in slišal. Penina. Tako lepa beseda. Enostavna. Nezapletena v zapisu in izgovorjavi. Navdušenje se je prelilo v idejo. In ideja je postala konkreten predlog. Zlata in Srebrna radgonska penina. Penina, saj izraz, kljub temu, da je bil skovan pred dobrim stoletjem, popolnoma zajame bistvo našega izdelka. Radgonska, saj prihaja iz Gornje Radgone, in so se že v preteklosti poigravali s poimenovanji »Radgona«. In zlata in srebrna, kot simbola žlahtnosti in sinonima najboljšega in najkakovostnejšega. Zlata in srebrna radgonska penina. Sledili so vzponi in padci. Imena »penina« ni podpiralo veliko ljudi, niti v podjetju samem, niti v stroki. Edino Jugoslovanskim tržnikom so se nova imena zdela poetična: »To može da se pijeva!« Tako so kljub negodovanju bile lansirane nove blagovne znamke. A etikete z novimi imeni in zelenim listom trte niso zadovoljivo šle v promet. Potrebna je bila popolnoma nova preobleka, ki je prišla z letom 1980 in novo oblikovalko. Preučila je Francoske etikete in radgonskim peninam podelila čisto unikatno obliko, ki jo poznamo še danes. Z zaobljenim vrhom, zlato in srebrno barvo, ter različno obarvanimi robovi, ki naj označujejo različnost okusov.
Penine Radgonskih goric so v obdobju, ki je sledilo, začele prejemati veliko nagrad in nekatere šampionske nazive. O peninah se je pisalo in bralo. In kakor Filipiču 10 let prej, tako je bila »penina« simpatična tudi Primorskim vinogradnikom. Prosili so za uporabo besede – in jo brez zadržkov tudi dobili. Lojze Filipič je bil namreč mnenja, da je na eni strani narod lahko ponosen, da ima povsem svoje in udarno poimenovanje za orisovanje izdelka, na drugi strani pa je bil prepričan, da s »penino« ne gre za besedo, ki bi bila rezervirana samo za eno blagovno znamko. Dojemal jo je kot generično ime. In tako je penina počasi a vztrajno prešla v slovensko besedišče. Po štiridesetih letih ponovne obuditve, sprejetja in redne rabe, gre danes za besedo, ki je del Slovarja slovenskega knjižnega jezika. Vpisana je kot knjižna beseda, opisana kot peneče (se) vino, in v agronomski terminologiji je neločljivo z njo povezana besedna zveza – radgonska penina. Šele v letu 2001 (Uradni list RS, št. 16/2001, 7.3.2001) se je končno pojavila opredelitev: "Kakovostno peneče vino z zaščitenim geografskim poreklom in vrhunsko peneče vino z zaščitenim geografskim poreklom pridelano v Republiki Sloveniji se označi z nazivom "penina". S tem se je „tradicionalni izraz »kakovostno peneče vino ZGP« lahko nadomestil s tradicionalnim izrazom »penina«, in tradicionalni izraz »vrhunsko peneče vino ZGP« se je lahko nadomestil izrazom »penina«.
Takšna je približno zgodovina besede »penina«. Skovana v letu 1853, pozabljena, najdena, obujena, prevzeta, uporabljena, razširjena, sprejeta, in sedaj je – naša, kot pravi Andreja Novak iz Marketinga Radgonskih goric. In pisala se je ta zgodovina v Gornji Radgoni, v Radgonskih goricah, kjer se s ponosom ozirajo na naključja in usode, vizije in odločitve, ki so jih pripeljali do izraza in izdelkov, ki se postavljajo ob bok šampanjcem, cavam, sektom in ostalim penečim se izrazom in vinom tega sveta.


Šampion Radgonskih goric; Radgonske gorice, šampion!
Izjemni dosežki radgonskih penin tudi v jubilejnem letu

Tudi v letu, ko mineva 40 let od začetka uporabe izraza »penina«, so radgonske penine prejele veliko domačih in mednarodnih priznanj, kot je to sicer prisotno vseskozi. Tudi komisije na ocenjevanju „Vino Slovenija 2017" je naziv šampiona med penečimi vini podelilo Zlati penini brut nature 2007, ki je postala tudi prvak Radgonsko - Kapelske vinsko turistične ceste. S še nadaljnjimi devetimi medaljami, sedem zlatih in dve srebrni, na omenjenem ocenjevanju Radgonske gorice proslavljajo uspeh in kakovost svojega asortimana.
V letošnjem „jubilejnem" letu to niso edine prejete nagrade, s katerimi se lahko pohvali danes najstarejši in največji peničar v Sloveniji. Na ocenjevanju Citadelles du Vin v Bordeaux-u v Franciji je Zlata penina brut nature 2007 prejela zlato medaljo, Zlata radgonska penina Selection brut 2014 pa srebrno medaljo; Great American International Wine Competition je prinesla zlate medalje Zlati radgonski penini rose 2012 in Zlati radgonski penini Ciconia brut 2009, srebrno medaljo Zlati zelo suhi penini in bronasto medaljo Penini Traminec. V Splitu sta Zlati radgonski penini polsuha 2013 in Selection brut 2014 prejeli zlati medalji, Zlata radgonska penina brut 2009 pa srebrno. San Francisco je Zlati penini brut natur 2007 podelil zlato medaljo in Zlati radgonski penini Selection brut 2014 ter Zlati rose suhi 2012 srebrni medalji...Pravzaprav pa o uspehu ne govorijo le nagrade. Največja potrditev uspeha je zaupanje potrošnika, ki je Radgonskim goricam in njihovim izdelkom dano dnevno, ob vsakem naročilu radgonskega vina v gostinskem lokalu in ob vsakem posegu po radgonski penini na trgovski polici. Ni zaman njihov slogan, da z vami in za vas ustvarjajo najlepše trenutke.
„In za takšne trenutke se v asortimanu Radgonskih goric najde nekaj za vsak okus. Od zelo suhih do polsladkih in sladkih penin, od klasičnih chadonnayev preko cuveejev do rosejev. Čeprav so nekateri konkurenti prepričani, da so orali ledino pri lansiranju posameznih izdelkov, vseeno velja izpostaviti, da je že leta 1986 slovenskemu tržišču bila dosegljiva Zlata radgonska penina zelo suho (brut) 1984 z 1,4 g reducirajočega sladkorja na liter. In že leta 1990 se je javnosti predstavila Zlata radgonska penina rose, letnika 1988, takrat polsuha. Leta 1992 pa je rose že postal suh, šlo je za letnik 1990. Zanimivi so arhivi Radgonskih goric in zagotovo bi se v njih našlo še veliko drugih skrivnosti. Največji slovenski peničar, verjemite, ni posedal na lovorikah, in tega ne počne niti sedaj. Spremlja trende, izpopolnjuje znanje, in potrošniku želi zagotoviti le najboljše. Delajo z vami in za vas. In le v tem duhu se lahko kreirajo zares najlepši trenutki", razlaga Andreja Novak iz marketinga Radgonskih goric.
Tudi BEST BUY AWARD 2017/2018
Podjetje Radgonske gorice d. d. je osvojilo tudi prvo mesto v svoji kategoriji in si pridobilo močan promocijski status: »Št. 1 – najboljše razmerje med ceno in kakovostjo«, s katerim se loči od svoje konkurence. Na vprašanje: »Navedite ime proizvajalca oziroma dobavitelja penečega vina, ki po vaši osebni izkušnji in mnenju ali izkušnji in mnenju vaših bližnjih ponuja najboljše razmerje med ceno in kakovostjo na slovenskem tržišču.« Največ anketirancev je odgovorilo z odzivom: »Radgonska penina«!

Save

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Vinarstvo Mineva 40 let odkar smo dobili Zlato in Srebrno radgonsko penino