Pred soboško Diano se vedno nekaj dogaja, saj so po bogračiadi sedaj pripravili 8. festival bujte repe - tokrat je nastopilo 15 ekip, zmagala pa je ekipa Mestnih četrti Murska Sobota

Bujta repaNa Slovenski ulici, pred hotelom Diana v Murski Soboti je konec tedna potekal 8. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju je tokrat sodelovalo nekoliko manj (15) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank in posameznikov, saj bodo kmalu predsedniške volitve. Festival bujte repe je ena večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju. Strokovna komisija, katere predsednica je bila Zdenka Tompa, člana pa še dva vrhunska kuharska strokovnjaka, Janez Gjergjek in Branko Časar, je budno spremljala ves potek kuhanja, na koncu je ocenila tudi okus in vonj jedi.

Dišalo je po Prekmurski dobroti - bujti repi

Malčki med starostniki

DSO medgeneracijsko sodelovanjeDnevi ob izteku letošnjega poletja in pričetku jeseni so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona minili v prijetnem vzdušju medgeneracijskega sodelovanja. Tako so se stanovalci DSO Gornja Radgona, z veseljem odzvali povabilu bližnjega Vrtca Manka Golarja, in se tako tudi letos udeležili njihove tradicionalne trgatve. Skupaj z otroci so polnili vedra in püte, iz preše pa je tekel sladki sok, s katerim so si ob druženju postregli. Ob zaključku so jih zaposleni in otroci vrtca pogostili še z domačim pecivom in namazanimi kruhki. Lepo je bilo in starostniki za drugo leto držijo ponovno pesti za dobro letino in čim manj toče.

Prijetno in poučno medgeneracijsko sodelovanje

Poleg koncerta tamburašev, še odprtje likovne razstave

DSO tamburašiV Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, pogosto, zlasti ob raznih priložnostih organizirajo pestre kulturne in družabne prireditve, ki so namenjene tako stanovalcem doma kakor tudi zunanjim obiskovalcem. Tako je, med drugim, številna publika, v polni dvorani DSO prisluhnila skladbam Tamburaške skupine KD Peter Dajnko iz Črešnjevcev. Poseben aplavz so si prislužili tudi zato, ker so bili pripravljeni nastopiti namesto skupine, ki je bila prvotno planirana, a je žal svoj nastop v zadnjem trenutku odpovedala.

Tamburice, slike, harmonika...v domu starejših

Nekateri se niso videli že desetletja!

Obletnica OŠ StogovciV tem jesenskem času, ko predvsem kmetovalci in ljubiteljski pridelovalci, s polj in vrtov, iz sadovnjakov in vinogradov, pospravljajo darove narave, se vrstijo tudi takšna in drugačna srečanja nekdanjih sošolcev. In tako se spet posebej potrjuje, da se šele ko se nam življenje prevesi v drugo polovico stoletja, torej ko smo že v »objemu« Abrahama, še posebej zavemo, kako pomembno je ohranjanje in poglabljanje prijateljstva iz mladosti. In to so potrdili tudi večinoma že babice in dedki iz Apaške doline, ki so natanko pred pol stoletja skupaj zapustili šolske klopi osemletke v Stogovcih. Obžalovali so sicer, da v omenjenem šolskem okolišu na zahodni strani Apaške doline ni več veliko otrok in je njihova nekdanja šola, sedaj podružnična šola v okviru OŠ Apače.

Po pol stoletja so se srečali šolarji, ki so osemletko končali na OŠ Stogovci

Tudi druženje je terapija za invalide

Invalidi GRPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti.

Radgonski invalidi so se srečali na Turistični kmetiji Benko

Zapeli so svojo himno, ki jo je spisal sošolec Dušan!

Gimnazija Ljutomer - obletnicaZelo čustveno, veselo in prisrčno je minilo srečanje šolarjev-maturantov, ki so davnega leta 1967, kot prva generacija sploh vpisanih dijakov, maturirali v ljutomerski gimnaziji. Že ob samem zbiranju in očitno novem spoznavanju, saj se nekateri niso videli skoraj pol stoletja, ko smo bili priče čustvenim objemom in tudi nekaterih solznih oči, je bilo jasno, kako je vsem prisotnim pomembno samo srečanje in poznejše druženje. Večina udeležencev srečanja, ki so se rodili le kakšno leto po 2. svetovni vojni, v gimnazijo pa so se vpisali ob njeni ustanovitvi, leta 1963, je sicer ostala v Prlekiji, drugi so se razpršili po Sloveniji in bivši Jugoslaviji, nekateri pa izven meja, tudi v čezoceanske države.

Srečali so se skoraj 70-letni dedki in babice, maturanti prve generacije Gimnazije Ljutomer

Opojne vonjave z dvorišča doma starejših občanov

DSO piknikV radgonskem domu starejših občanov (DSO) je pred dnevi spet bilo nadvse veselo. Za stanovalce in njihove svojce so namreč organizirali že drugi piknik v tem poletju. Dobro razpoloženim udeležencem se je pridružilo tudi nekaj zaposlenih. Ob lepem vremenu, dobrotah iz domske kuhinje ter prijetnih vonjavah po perutničkah, klobasicah in slanini z žara, se je prileglo hladno pivo in sadni sokovi. Tokrat sta na pomoč priskočili še osnovnošolki Brina in Zala, ki sta prijazno ponujali osvežujočo tekočino obiskovalcem drugega poletnega piknika.

Tradicionalni poletni piknik spet navdušil stanovalce radgonskega DSO

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Mineva 40 let odkar smo dobili Zlato in Srebrno radgonsko penino

 

„Peneče" se je spremenilo v Penino!

40-letnica peninePenina. Objem svežine. Simbol uspeha. Pridih nemira. Spremljevalka najlepših trenutkov. Prinašalka veselja in iskrivosti. Za vsakogar nekaj, za nekoga vse. Ob številnih priložnostih, ob majhnih in predvsem velikih trenutkih, si mnogi radi privoščimo kozarček penine: nemirnega vina z neusahljivim virom mehurčkov, ki pričara občutek posebnosti in enkratnosti. In med srkanjem opojne tekočine, ob prazničnem ali kakšnem drugem nazdravljanju, le redko razmišljamo o tem, koliko dela je bilo vloženega v to, da nas ta kozarček osreči. Ali o tem, kako je to vino pridobilo tako lepo ime – penina... To jesen mineva že 40 let odkar so na takratnem Kmetijskem kombinatu Radgona - TOZD Radgonske gorice prvič naročili etikete z imenom Radgonska penina (zlata in srebrna), namesto dotedanjih težkih francoskih imen.

To ime »penina« so predvsem po zaslugi donedavnega glavnega enologa Radgonskih goric, ter viteza vina in penine, Alojza Filipiča, našli v Bleiweisovih novicah iz leta 1853, kjer opisujejo začetke proizvodnje penine, ki se je srečno dokončala s prvimi »sklenicami« štajerske penine Kleinošekove na policah trgovin in to leta 1852.
„Danes pravijo, da je beseda »penina« morala iti skozi šivankino uho, da je bila sploh sprejeta, namesto dotedanjega nerodnega imena »peneče se vino«. Po več kot 10 letih uspešnega razvoja kvalitete in večih šampionih na mednarodnih sejmih so to ime začeli uporabljati kot prvi tudi primorski vinogradniki in »eksplozija« tega prijetno zvenečega imena se je začela!" pove Filipič, ki postreže tudi z zanimivimi dogodki iz leta 1977, torej v letu „nastanka penine". Takrat je namreč, v 37. letu starosti, pri Cosmosu iz New Yorka, z aktivnim igranjem prenehal, po mnogih poznavalcih, najboljši nogometaš na svetu vseh časov, Edson Arantes do Nascimento – Pele. Konec poletja 1977 je v 43. letu starosti, v Memphisu, umrl legendarni ameriški pevec in filmski igralec Elvis Aaron Presley. Istega leta je Mima Jaušovec, kot edina Slovenka doslej osvojila enega izmed štirih turnirjev za Grand Slam med posamezniki, in sicer ji je to uspelo na turnirju za Odprto prvenstvo Francije – Roland Garros, po finalni zmagi proti Florenti Mihai,..
Torej, zgodilo se je pred natanko štiridesetimi leti v Gornji Radgoni, ko je TOZD Radgonske gorice prideloval šest penečih se izdelkov: Duc de Slovenie, Cuvee Reserve, Excellent Cuvee, Radgona Cuvee, Cremant rose in Radgona Muškat. Pogovorno so govorili o »šampanjcih«, na etikete so zapisovali »peneče vino«. Prodajo je v tistem obdobju zajela kriza in iskalo se je nove načine povečanja in pospeševanja prodaje. Vzpostavile so se nove povezave z Jugoslovanskimi tržniki in distributerji. In novo tržišče je zahtevalo prilagoditev: če želite prodajati, potrebujete novo ime. Vmes je posegla usoda. V oddelku prodaje se je s posredovanjem neznanca znašel prav poseben članek. Šlo je za kopijo zapisa iz Bleiweisovih Kmetijskih in rokodelskih novic z dne 10. decembra 1853. V njem je neznani avtor opeval Štajersko »penino« Kleinošekovo – Radgonsko peneče se vino, pridelano po klasični metodi, katerega 12.000 steklenic je bilo prodanih leta 1852 in ki se brez težav lahko kosa s Francoskimi šampanjci!
Naključje je hotelo, da je članek zašel tudi v roke takratnega enologa Radgonskih goric, omenjenega Lojzeta Filipiča, ki ga je članek nepopisno navdušil. Ne le zaradi vsebine, ki opisuje in potrjuje dolgoletno tradicijo pridelave penečih se vin v Gornji Radgoni, katere naslednik in nadaljevalec je bil. Ampak zaradi besede, ki jo je prvič videl, izgovoril in slišal. Penina. Tako lepa beseda. Enostavna. Nezapletena v zapisu in izgovorjavi. Navdušenje se je prelilo v idejo. In ideja je postala konkreten predlog. Zlata in Srebrna radgonska penina. Penina, saj izraz, kljub temu, da je bil skovan pred dobrim stoletjem, popolnoma zajame bistvo našega izdelka. Radgonska, saj prihaja iz Gornje Radgone, in so se že v preteklosti poigravali s poimenovanji »Radgona«. In zlata in srebrna, kot simbola žlahtnosti in sinonima najboljšega in najkakovostnejšega. Zlata in srebrna radgonska penina. Sledili so vzponi in padci. Imena »penina« ni podpiralo veliko ljudi, niti v podjetju samem, niti v stroki. Edino Jugoslovanskim tržnikom so se nova imena zdela poetična: »To može da se pijeva!« Tako so kljub negodovanju bile lansirane nove blagovne znamke. A etikete z novimi imeni in zelenim listom trte niso zadovoljivo šle v promet. Potrebna je bila popolnoma nova preobleka, ki je prišla z letom 1980 in novo oblikovalko. Preučila je Francoske etikete in radgonskim peninam podelila čisto unikatno obliko, ki jo poznamo še danes. Z zaobljenim vrhom, zlato in srebrno barvo, ter različno obarvanimi robovi, ki naj označujejo različnost okusov.
Penine Radgonskih goric so v obdobju, ki je sledilo, začele prejemati veliko nagrad in nekatere šampionske nazive. O peninah se je pisalo in bralo. In kakor Filipiču 10 let prej, tako je bila »penina« simpatična tudi Primorskim vinogradnikom. Prosili so za uporabo besede – in jo brez zadržkov tudi dobili. Lojze Filipič je bil namreč mnenja, da je na eni strani narod lahko ponosen, da ima povsem svoje in udarno poimenovanje za orisovanje izdelka, na drugi strani pa je bil prepričan, da s »penino« ne gre za besedo, ki bi bila rezervirana samo za eno blagovno znamko. Dojemal jo je kot generično ime. In tako je penina počasi a vztrajno prešla v slovensko besedišče. Po štiridesetih letih ponovne obuditve, sprejetja in redne rabe, gre danes za besedo, ki je del Slovarja slovenskega knjižnega jezika. Vpisana je kot knjižna beseda, opisana kot peneče (se) vino, in v agronomski terminologiji je neločljivo z njo povezana besedna zveza – radgonska penina. Šele v letu 2001 (Uradni list RS, št. 16/2001, 7.3.2001) se je končno pojavila opredelitev: "Kakovostno peneče vino z zaščitenim geografskim poreklom in vrhunsko peneče vino z zaščitenim geografskim poreklom pridelano v Republiki Sloveniji se označi z nazivom "penina". S tem se je „tradicionalni izraz »kakovostno peneče vino ZGP« lahko nadomestil s tradicionalnim izrazom »penina«, in tradicionalni izraz »vrhunsko peneče vino ZGP« se je lahko nadomestil izrazom »penina«.
Takšna je približno zgodovina besede »penina«. Skovana v letu 1853, pozabljena, najdena, obujena, prevzeta, uporabljena, razširjena, sprejeta, in sedaj je – naša, kot pravi Andreja Novak iz Marketinga Radgonskih goric. In pisala se je ta zgodovina v Gornji Radgoni, v Radgonskih goricah, kjer se s ponosom ozirajo na naključja in usode, vizije in odločitve, ki so jih pripeljali do izraza in izdelkov, ki se postavljajo ob bok šampanjcem, cavam, sektom in ostalim penečim se izrazom in vinom tega sveta.


Šampion Radgonskih goric; Radgonske gorice, šampion!
Izjemni dosežki radgonskih penin tudi v jubilejnem letu

Tudi v letu, ko mineva 40 let od začetka uporabe izraza »penina«, so radgonske penine prejele veliko domačih in mednarodnih priznanj, kot je to sicer prisotno vseskozi. Tudi komisije na ocenjevanju „Vino Slovenija 2017" je naziv šampiona med penečimi vini podelilo Zlati penini brut nature 2007, ki je postala tudi prvak Radgonsko - Kapelske vinsko turistične ceste. S še nadaljnjimi devetimi medaljami, sedem zlatih in dve srebrni, na omenjenem ocenjevanju Radgonske gorice proslavljajo uspeh in kakovost svojega asortimana.
V letošnjem „jubilejnem" letu to niso edine prejete nagrade, s katerimi se lahko pohvali danes najstarejši in največji peničar v Sloveniji. Na ocenjevanju Citadelles du Vin v Bordeaux-u v Franciji je Zlata penina brut nature 2007 prejela zlato medaljo, Zlata radgonska penina Selection brut 2014 pa srebrno medaljo; Great American International Wine Competition je prinesla zlate medalje Zlati radgonski penini rose 2012 in Zlati radgonski penini Ciconia brut 2009, srebrno medaljo Zlati zelo suhi penini in bronasto medaljo Penini Traminec. V Splitu sta Zlati radgonski penini polsuha 2013 in Selection brut 2014 prejeli zlati medalji, Zlata radgonska penina brut 2009 pa srebrno. San Francisco je Zlati penini brut natur 2007 podelil zlato medaljo in Zlati radgonski penini Selection brut 2014 ter Zlati rose suhi 2012 srebrni medalji...Pravzaprav pa o uspehu ne govorijo le nagrade. Največja potrditev uspeha je zaupanje potrošnika, ki je Radgonskim goricam in njihovim izdelkom dano dnevno, ob vsakem naročilu radgonskega vina v gostinskem lokalu in ob vsakem posegu po radgonski penini na trgovski polici. Ni zaman njihov slogan, da z vami in za vas ustvarjajo najlepše trenutke.
„In za takšne trenutke se v asortimanu Radgonskih goric najde nekaj za vsak okus. Od zelo suhih do polsladkih in sladkih penin, od klasičnih chadonnayev preko cuveejev do rosejev. Čeprav so nekateri konkurenti prepričani, da so orali ledino pri lansiranju posameznih izdelkov, vseeno velja izpostaviti, da je že leta 1986 slovenskemu tržišču bila dosegljiva Zlata radgonska penina zelo suho (brut) 1984 z 1,4 g reducirajočega sladkorja na liter. In že leta 1990 se je javnosti predstavila Zlata radgonska penina rose, letnika 1988, takrat polsuha. Leta 1992 pa je rose že postal suh, šlo je za letnik 1990. Zanimivi so arhivi Radgonskih goric in zagotovo bi se v njih našlo še veliko drugih skrivnosti. Največji slovenski peničar, verjemite, ni posedal na lovorikah, in tega ne počne niti sedaj. Spremlja trende, izpopolnjuje znanje, in potrošniku želi zagotoviti le najboljše. Delajo z vami in za vas. In le v tem duhu se lahko kreirajo zares najlepši trenutki", razlaga Andreja Novak iz marketinga Radgonskih goric.
Tudi BEST BUY AWARD 2017/2018
Podjetje Radgonske gorice d. d. je osvojilo tudi prvo mesto v svoji kategoriji in si pridobilo močan promocijski status: »Št. 1 – najboljše razmerje med ceno in kakovostjo«, s katerim se loči od svoje konkurence. Na vprašanje: »Navedite ime proizvajalca oziroma dobavitelja penečega vina, ki po vaši osebni izkušnji in mnenju ali izkušnji in mnenju vaših bližnjih ponuja najboljše razmerje med ceno in kakovostjo na slovenskem tržišču.« Največ anketirancev je odgovorilo z odzivom: »Radgonska penina«!

Save

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Vinarstvo Mineva 40 let odkar smo dobili Zlato in Srebrno radgonsko penino