Na vaških igrah najboljši meščani!

Vaške igre MahovciPodobno kot vsako leto so pomladni in poletni konci tednov namenjeni takšnim in drugačnim družabnim prireditvam in dogodkom. In tako tudi na skrajnjem severovzhodu države ne mine vikend, da se ne bi zgodilo na desetine tovrstnih zabavnih srečanj in druženj. Med slednjimi so bile tudi 2. vaške igre, ki so potekale na Športnem centru v Mahovcih v Apaški dolini, kjer je sodelovalo šest ekip, in sicer: Turistično društvo Brod (Sladki Vrh), Turistično društvo Čemaž Apaške doline iz Podgorja, Športno turistično društvo Nasova, Vas Lutverci, ekipa Kremenčkovi iz Gornje Radgone in domača ekipa Športno-turističnega društva Mahovci iz Mahovcev, ki je zadevo tudi pripravila.

Med šestimi ekipam v Mahovcih so slavili Radgončani

Bliža se IV. Družinski festival „Mačje mesto 2018"!

Mačje mesto V organizaciji občine Radenci bo v tamkajšnjem parku od 22. do 24. junija potekal IV. Družinski festival Mačje mesto. Nastanek Mačjega mesta je navdihnil častni občan in domačin Radencev, pokojni Kajetan Kovič, ki je ustvaril najbolj znanega slovenskega mačka, mačka Murija. Tridnevni festival želi z ustvarjalnimi delavnicami, kulturnimi vsebinami, športno-rekreativnimi aktivnostmi, kulinariko in drugimi spremljevalnimi dejavnostmi postaviti Radence na turistični zemljevid družinskih festivalov.

Kovičev maček Muri je navdušil Radenčane

Med ohranjanje kulturne dediščine in ljudskih običajev gotovo sodi tudi košnja z ročno košnjo

Kosci Norički VrhGlede na to, da z nenehnim tehnološkim razvojem, čedalje bolj izginjajo različna opravila in vse tisto, česar se spominjajo predvsem starejši ljudje, je dobro, da obstajajo takšna in drugačna društva ter organizacije, ki z različnimi prireditvami ohranjajo ljudske običaje in kulturno dediščino, med katero sodi tudi košnja po starem kot so to počeli naši predniki. In s takšno „etno košnjo" koristijo tudi posamezni lastniki hribovitega terena, ki nimajo ovac ali koz, da bo „pokosile" odvečno travo.

Ročna košnja v Noričkem Vrhu

Šmarski troti iz Litije najboljši v Prekmurju

Paprikaš PolanaV lepem in sončnem vremenu je konec minulega tedna, ob „Lovenjakovem dvoru", znani prekmurski gostilni, v Polani pri Murski Soboti, potekala tradicionalna in sedaj že jubilejna, 10. paprikašijada z zanimivim programom, ki ga je povezovala moderatorka Silva Vrbnjak. Ker je paprikaš zelo razširjena lokalna jed v Pomurju, so se „Lovenjakovi" organizatorji že pred desetletjem odločili vsako leto pripravljati tekmovanje v kuhanju paprikaša, udeleženci pa si lahko izberejo, ali bo to piščančji, svinjski, kunčji, gobov, ribji..., saj meso le delno prispeva k okusu same jedi. Strokovnjaki, ki so ocenjevali izdelke tekmovalnih ekip so namreč mnenja, da vse druge sestavine, predvsem mleta paprika, čebula, malo moke, kisla smetana in malo vina, dajo paprikašu pravi okus. In če je včasih organizatorjem malo ponagajalo vreme, je tokrat tekmovalcem bilo zelo vroče, saj je poleg sonca „žgal" tudi odprti ogenj z asfalta.

V Polani je desetič zadišalo po štirih (piščančji, prašičji, kunčji in gobov) vrstah paprikaša

Radijski poslušalci Snopa iz vse Slovenije so se srečali v Slovenskih Goricah

Slovo od SNOP-aNa Izletniško turistični kmetiji Žökš pri Mlinarjevih, na Zgornjih Žerjavcih pri Lenartu, je konec tedna potekalo zanimivo srečanje »Nočnih ptičev«, poslušalcev skupnega nočnega radijskega programa imenovanega Snop, v katerem je nekoč sodelovalo več kot ducat radijskih nekomercialnih postaj iz vse države. Ker je bil ob koncu lanskega leta program ukinjen, v njem so nazadnje sodelovali le še: Radio Velenje, Radio Slovenske gorice, Radio Ptuj, Radio Celje in Radio Murski val, so njegovi zvesti poslušalci pripravili slovesen pokop svojega snopa. Organizirala ga je Ana Maras-Pika iz Lenarta, ki je na srečanje povabila 48 zvestih poslušalcev snopa iz različnih krajev Slovenije. Snopu v spomin so pripravili tudi veliko »žalno«, črno obrobljeno torto z narobnim križem, ki je simbolizirala njegov grob. Kot se na »pogrebu« spodobi, je Snopu v slovo spregovoril njegov zvesti poslušalec Ludvik Kupšek iz Trbovelj.

Žalno slovo od Snopa s črno obrobo na torti

Šola več ne stoji, prijateljstva pa so ostala

Sošolci Spodnja ŠčavnicaNa Turistični kmetiji Hari v Spodnji Ščavnici je potekalo izjemno zanimivo, prijetno in veselo srečanje nekdanjih učencev in učiteljev OŠ Spodnja Ščavnica. Sami dedki in babice, kjer so tudi najmlajši stari okoli 70 let, so se srečali v prekrasnem okolju, kjer je prebujajoča narava ozelenila Ščavniško dolino, na katero seže pogled s Harijeve lepo urejene turistične postojanke. Zbrani učenke in učenci so se ob pogledu v dolino ozirali, da bi uzrli njihovo nekdanjo šolo, ki jim je dajala znanje za življenje. Zastonj! Kajti šole ni več, porušena je in na tem prostoru sedaj stoji mogočni stanovanjski blok, v katerem živi nova mladost.

Srečali so se babice in dedki, učenci nekdanje OŠ Spodnja Ščavnica

Za veselo vzdušje sta poskrbela sin in vnukinja!

Biserna poroka MagušaLe redkim zakonskim parom je dano, da bi dočakali 60 let skupnega zakonskega življenja, saj se eni že prej ločijo, drugi pa prej zapustijo ta svet. Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša v občini Sv. Jurij ob Ščavnici, pa sta ta visoki jubilej – biserno poroko dočakala in proslavila skupaj z najbližjimi sorodniki in prijatelji. Slavje ob bisernem zakonskem jubileju Magušovih se je začel v farni cerkvi Sv. Jurija ob Ščavnici, kjer je zahvalno mašo, ob sodelovanju p. Lavrencija, daroval domači župnik Boštjan Ošlaj.

Zavidljivo biserno poroko sta praznovala Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Prvič so ocenjevali aromatizirane fermentirane pijače: šmarnico, klinton in jurko

 

Podelili so deset zlatih medalj!

Ocenjevanje samorodnicV dnevnem baru „Geza se zeza" v Beltincih je potekal, lahko bi rekli, zgodovinski dogodek. Prvič po priznanju samorodnic kot amortizirane fermentirane pijače, so namreč pripravili ocenjevanje tovrstnih pijač, ki so dolga leta pri nas bile prepovedane. Na desetine, večinoma ljubiteljskih „pridelovalcev" samorodnic, predvsem s severovzhoda države, je svoje pijače prineslo v Beltince, kjer so najprej naredili posebno selekcijo in so izmed več kot 200 vzorcev, za uradno ocenjevanje določili „le" 71 najboljših, ki so prišli v ožji izbor. Kot nam je povedal organizator dogodka Geza Farkaš so se dogovorili za enotno ocenjevanje vseh vrst teh domačih pijač, od šmarnice, do jurke, klintona, gemaja..., nagrade pa so podelili samo tistim, ki so dosegle število točk za zlato medaljo. In takšnih je, po oceni dveh mladih strokovnjakov Katarine Puhan iz Bogojine in Dorian Gjerkeša iz Fikšincev, na prvem tovrstnem ocenjevanju bilo deset.

Tako so prve zlate medalje na ocenjevanju domačih pijač iz samorodnic prejeli: Branko Merklin (Černelavci), Jože Kovač (Murska Sobota), Bela Küzmič (Veščica), Alojz Černela, Tine Berden (oba Filovci), Jože Trep (Spodnji Duplek), Vili Krepek (Dvorjane), Miha Žitnik (Starošince – Kidričevo)Mirko Poredoš (Ižakovci) in Jože Kavaš (Beltinci). „Želeli smo največji pomen nameniti kakovosti in ne kvantiteti. Zato smo izbrali le najboljše", nam je še povedal Geza Farkaš, ki je dodal, da so se udeleženci tokratnega ocenjevanja, zraven je bila tudi Prekmurska vinska kraljica Špela Casar, dogovorili kako bodo prihodnje leto zadevo še poglobili, tako da bi potekal vseslovenski festival pijač iz samorodnic, do takrat pa naj bi nastalo tudi društvo ljubiteljev samorodnic. Stare sorte samorodnic, ki jih poznamo pri nas so še vedno dokaj razširjene in se še širijo. Predvsem so to: šmarnica, otela, klinton, bakuš, gemaj, izabela, jurka, nekoliko manj pa: delavare, herbemon in York Madeira.
Sicer pa, poleg domačega jabolčnika so samorodna šmarnica in še nekatere samorodnice, nekoč bile najpogostejša pijača na kmetijah, kjer pred desetletjih ni bilo toliko sortnih in mešanih, bodisi belih ali rdečih vin. Pozneje se je to spremenilo, saj so zakonsko prepovedali pridelavo šmarnice, po nekaj desetletjih pa nekoč prepovedana šmarnica spet prihaja na gostilniške pulte in v normalno prodajo oz. ponudbo. Šmarnico so namreč pred nekaj leti ponovno priznali, a ne kot vino temveč kot aromatizirano fermentirana pijačo. Kljub temu so nekateri še vedno skeptiki. „Že davno je bilo zakonsko prepovedano v naših goricah gojiti takšne in drugačne hibride. In vsem nam je znano kako dolgo je bilo potrebno plačevati posebne davke za vse vrste hibridov, kamor sodijo: šmarnice, klintoni, izabele, jurke..., sedaj pa se naenkrat spet pojavi ta prepovedana pijača. To je za vse nas vinogradnike, ki proizvajamo samo žlahtno trto veliko presenečenje in tudi žalitev", nam je povedal starejši vinogradnik in vinski vitez, ki je še vedno proti šmarnici v redni ponudbi. Dodal je tudi, da „pravi" vinogradniki nimajo nič proti, če ima kdo ob hiši par trt hibrida, da zaužije kakšen grozd, toda za vinogradnike je boleče, da to nekdo predeluje v vino in na koncu še ponuja gostom. „Potrošniki morajo vedeti, da vsi ti hibridi, kamor sodi tudi šmarnica, vsebujejo prevelike količine metilnega alkohola, in je že majhna količina zaužitega tega alkohola zelo škodljiva, po drugi strani pa vino iz žlahtne trte vsebuje večje količine etilnega alkohola, ki v zmernih količinah zdravju ni škodljiv", dodaja naš sogovornik, ki omenja podatek, da je po 2. svetovni vojni bilo pod hibridi približno petina vseh vinogradov, a so jih v celoti posekali, razen manjših brajd.
Sedaj pa se hibridi vseeno vračajo, in tako so odločili odgovorni v stroki ter politiki. In inovativni podjetnik, pevec in humorist Geza Farkaš, ki si je omenjeno dovoljenje pridobil prvi že nekaj časa ponuja šmarnico, pa ne le rinfuzo, temveč tudi buteljčno in celo šmarnično penino, ki je še najbolj iskana med potrošniki. Šmarnico, kot aromatizirano fermentirano pijačo (polsuho – demisec z geografskim poreklom, methode clasique traditionelle,12,00 %Vol), je kot alkoholno pijačo (živilo neživilskega izvira) registrirala Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Območni urad Murska Sobota, nosilec dejavnosti, Geza Farkaš, pa jo lahko proizvaja, prodaja, posreduje, skladišči, izvaža in uvaža. S tem je šmarnica postala enakovredno živilo neživilskega izvira, tako na domačih policah kot za izvoz. Sam »proizvajalec« za nekatere še vedno spornega šmarničnega šampanjca, humorist Geza Farkaš pa nam je samo v svojem duhovitem slogu odvrnil, da v celi zadevi ne vidi nič spornega. Sprva je nekaj deset svojih »šampanjcev« naredil za prijatelje in ne za tržišče. Ker pa so potrošniki ocenili, da gre za dober izdelek, ob tem so odgovorni izdali dovoljenje, zakaj ga potem ne bi ponudili tudi v prodajo, se sprašuje Farkaš, kajti konkurenca nikoli ne škoduje. Dodal je tudi, da v šmarnici le ni toliko metilnega alkohola, saj ga nikoli ni bolela glava, ker tudi šmarnico moramo piti v zmernih količinah...

Kaj je pravzaprav šmarnica?
Po Wikipediji je šmarnica samorodna vinska trta, ki se je v naših krajih razširila po nesreči z vinskimi boleznimi v času po terezijanskih reformah. Oidij in peronospora sta skoraj zatrla gojenje trte na Kranjskem. Pridelovalci so se zatekli k samorodni trti, ki je bila odporna na omenjeni bolezni. Značilnosti šmarnice so: je bela sorta grozdja, odporna proti boleznim in pozebi, je zelo aromatična, jagode se rade osipajo. Šmarnico gojijo ponekod na Dolenjskem Bizeljskem, v Halozah, Slovenskih Goricah in tudi v Prekmurju. Zaradi metilnega alkohola naj bi pitje šmarnice v večjih količinah povzročalo slepoto in duševne motnje. Prodaja vina iz grozdja samorodne trte je zato kar nekaj časa bila zakonsko prepovedana.
Sodno medicinsko izvedensko mnenje iz leta 1970, ki ga je podpisal dr. Janez Milčinski, spodbija obtožbe, da ima šmarnica preveč metilnega alkohola. Takratna analiza vzorcev je pokazala neznatne količine metilnega alkohola, prav tako pa niso našli drugih sestavin, ki bi lahko imele tako dramatične učinke, kot so jih pripisovali šmarnici. Takšni učinki da tudi niso značilni za zastrupitev z metilnim alkoholom in jih je pripisati kar etilnemu alkoholu, prisotnemu v vseh, tudi sortnih vinih, je tedaj ugotovil dr. Milčniski. Deciliter šmarnice na dan ureja prebavo in znižuje holesterol, z encimi ureja delovanje trebušne slinavke in želodčnih sokov. V Avstriji jo zdravniki zelo priporočajo. Šmarnica je ta hip najbolj ekološka pijača, saj je v nasprotju z drugimi trtami in sadjem ni treba škropiti po vsakem dežju. Zaradi svoje velike odpornosti sploh ne potrebuje zaščite.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Vinarstvo Prvič so ocenjevali aromatizirane fermentirane pijače: šmarnico, klinton in jurko