Pozdravil jih je tudi novi župan Roman Leljak

Gasilski veteraniTik ob izteku leta 2018 je PGD Janžev Vrh organiziral in gostil tradicionalno srečanje gasilskih veteranov in gasilskih veterank Gasilske zveze občine Radenci. Gre za tradicionalno srečanje, ki poteka vsako leto ob koncu leta in ga vsako leto gosti drugo društvo. Letošnjega tradicionalnega srečanja v gasilskem domu Janžev Vrh se je udeležila stotnija gasilskih veteranov in veterank, katere sta pozdravila Franc Bratkovič, predsednik veteranov GZ Radenci, in prvič novi župan občine Radenci, Roman Leljak. Slednji je v svojem nagovoru izpostavil pomen gasilstva in tudi pomen dela gasilskih veteranov. Predstavil je tudi nekatere naloge, ki jih namerava občina Radenci realizirati v naslednjem letu.

Stotnija gasilskih veteranov GZ Radenci na Janževem Vrhu

Zavijanje daril je lahko zabava in ohranjanje okolja

Rastišče - zavijalnicaPo izjemno uspešni „izmenjevalnici" oblačil in obutve, je radgonska Iniciativa Rastišče, prav v času prazničnega obdarovanja, pripravila novo akcijo, tokrat z naslovom Zavijalnica - zavijanje daril na trajnostni način. V prostorih Mladinskega centra Gornja Radgona se je zbralo več deset zainteresiranih, ki se zavedajo, da lahko na najrazličnejših področjih svojega vsakdana znatno prispevamo k varovanju okolja. „V Iniciativi Rastišče si prizadevamo nuditi alternativo uveljavljenim, do narave škodljivim navadam.

Iniciativa Rastišče pripravila prikaz zavijanja daril na trajnostni način

Vesela je čestitk župana in predsednika upokojencev

Marija ŽnidaričTako kot je že vrsto let običaj v občini Sv. Jurij ob Ščavnici, ko odgovorni obiskujejo in obdarijo jubilante, so tamkajšnji župan Anton Slana, ter predsednica in aktivistka KO RK Sv. Jurij ob Ščavnici, Cvetka Fiala in Rozina Kraner, obiskali in obdarili Marijo Žnidarič, ki je tik pred iztekom leta 2018 obeležila 90. življenjski jubilej. Kot nam je povedala je bila obiska nadvse vesela. Po čestitkah, izročenih darilih in zapeti Zdravljici, v kateri so sodelovali tudi hčerka Marija z življenjskim sopotnikom Darkom, in sin Franc z ženo Zdenko, je ob bogato obloženi mizi, ki jo je pripravila njena snaha Zdenka, sledil prijeten klepet in druženje. Ob kramljanju ji je lepo čestitko za jubilej prinesel še poštar, poslala pa sta ji jo predsednik in tajnica DU Sv. Jurij ob Ščavnici Marjan in Jožica Korelc.

Marija Žnidarič iz Žihlave obeležila lep življenjski jubilej, 90. rojstni dan

Potrošniki za gostilno iz Križevcev, stroka za gostilno iz Bakovcev

Zlata ponevPomurski tednik Vestnik je drugo leto zapored pripravil izbor „Zlata ponev Pomurja". Slovenske pokrajine si namreč prizadevajo, da bi izboljšale gostinsko ponudbo, ki je eden od temeljev turističnega prizadevanja naše države. In v omenjeni medijski hiši so pripravili izbor in ocenjevanje gostiln, restavracij in turističnih kmetij v regiji. Bralci Vestnika in širša javnost je z glasovnicami in oddajo glasov na spletni strani izbrala najbolj popularno gostilno v Pomurju.

Zlata ponev za gostilni Zorko in Rajh

Veliko malčkov in njihovih spremljevalcev v avli radgonskega Maximusa

Božiček MaximusPo obisku Trgovskega centra Maximus v Murski Soboti, je Božiček obiskal tudi Trgovski center Maximus v Gornji Radgoni, kjer se je trlo malčkov in njihovih spremljevalcev, tako mamic in očkov, kot dedkov in babic.

Božiček obdaril pridne radgonske otroke

Božiček je obdaril 61 otrok

Božiček IvanjciPodobno kot že četrt stoletja, sta Kulturno športno društvo (KŠD) Spodnji Ivanjci in Krajevna skupnost Spodnji Ivanjci v občini Gornja Radgona, tudi letos pripravila prireditev na kateri je Božiček obdaril otroke. Kakor vsako leto je prireditev, na kateri je letos bilo obdarjenih 61 otrok iz KS Spodnji Ivanjci, potekala v prostorih gostilne Šenekar, kjer so organizatorji pripravili tudi igrico za otroke. V igrici, ki sta jo pripravili in vodili Mojca Lukaček in Nataša Kramberger, so nastopali prav otroci iz Spodnjih Ivanjcev. Z nadvse prijetnim nastopom in petjem je skupna mladih »gledališčnikov«, navdušila obiskovalce, predvsem otroke.

V Spodnjih Ivanjcih Božiček že 25 let razveseljuje in obdaruje otroke

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Prvič so ocenjevali aromatizirane fermentirane pijače: šmarnico, klinton in jurko

 

Podelili so deset zlatih medalj!

Ocenjevanje samorodnicV dnevnem baru „Geza se zeza" v Beltincih je potekal, lahko bi rekli, zgodovinski dogodek. Prvič po priznanju samorodnic kot amortizirane fermentirane pijače, so namreč pripravili ocenjevanje tovrstnih pijač, ki so dolga leta pri nas bile prepovedane. Na desetine, večinoma ljubiteljskih „pridelovalcev" samorodnic, predvsem s severovzhoda države, je svoje pijače prineslo v Beltince, kjer so najprej naredili posebno selekcijo in so izmed več kot 200 vzorcev, za uradno ocenjevanje določili „le" 71 najboljših, ki so prišli v ožji izbor. Kot nam je povedal organizator dogodka Geza Farkaš so se dogovorili za enotno ocenjevanje vseh vrst teh domačih pijač, od šmarnice, do jurke, klintona, gemaja..., nagrade pa so podelili samo tistim, ki so dosegle število točk za zlato medaljo. In takšnih je, po oceni dveh mladih strokovnjakov Katarine Puhan iz Bogojine in Dorian Gjerkeša iz Fikšincev, na prvem tovrstnem ocenjevanju bilo deset.

Tako so prve zlate medalje na ocenjevanju domačih pijač iz samorodnic prejeli: Branko Merklin (Černelavci), Jože Kovač (Murska Sobota), Bela Küzmič (Veščica), Alojz Černela, Tine Berden (oba Filovci), Jože Trep (Spodnji Duplek), Vili Krepek (Dvorjane), Miha Žitnik (Starošince – Kidričevo)Mirko Poredoš (Ižakovci) in Jože Kavaš (Beltinci). „Želeli smo največji pomen nameniti kakovosti in ne kvantiteti. Zato smo izbrali le najboljše", nam je še povedal Geza Farkaš, ki je dodal, da so se udeleženci tokratnega ocenjevanja, zraven je bila tudi Prekmurska vinska kraljica Špela Casar, dogovorili kako bodo prihodnje leto zadevo še poglobili, tako da bi potekal vseslovenski festival pijač iz samorodnic, do takrat pa naj bi nastalo tudi društvo ljubiteljev samorodnic. Stare sorte samorodnic, ki jih poznamo pri nas so še vedno dokaj razširjene in se še širijo. Predvsem so to: šmarnica, otela, klinton, bakuš, gemaj, izabela, jurka, nekoliko manj pa: delavare, herbemon in York Madeira.
Sicer pa, poleg domačega jabolčnika so samorodna šmarnica in še nekatere samorodnice, nekoč bile najpogostejša pijača na kmetijah, kjer pred desetletjih ni bilo toliko sortnih in mešanih, bodisi belih ali rdečih vin. Pozneje se je to spremenilo, saj so zakonsko prepovedali pridelavo šmarnice, po nekaj desetletjih pa nekoč prepovedana šmarnica spet prihaja na gostilniške pulte in v normalno prodajo oz. ponudbo. Šmarnico so namreč pred nekaj leti ponovno priznali, a ne kot vino temveč kot aromatizirano fermentirana pijačo. Kljub temu so nekateri še vedno skeptiki. „Že davno je bilo zakonsko prepovedano v naših goricah gojiti takšne in drugačne hibride. In vsem nam je znano kako dolgo je bilo potrebno plačevati posebne davke za vse vrste hibridov, kamor sodijo: šmarnice, klintoni, izabele, jurke..., sedaj pa se naenkrat spet pojavi ta prepovedana pijača. To je za vse nas vinogradnike, ki proizvajamo samo žlahtno trto veliko presenečenje in tudi žalitev", nam je povedal starejši vinogradnik in vinski vitez, ki je še vedno proti šmarnici v redni ponudbi. Dodal je tudi, da „pravi" vinogradniki nimajo nič proti, če ima kdo ob hiši par trt hibrida, da zaužije kakšen grozd, toda za vinogradnike je boleče, da to nekdo predeluje v vino in na koncu še ponuja gostom. „Potrošniki morajo vedeti, da vsi ti hibridi, kamor sodi tudi šmarnica, vsebujejo prevelike količine metilnega alkohola, in je že majhna količina zaužitega tega alkohola zelo škodljiva, po drugi strani pa vino iz žlahtne trte vsebuje večje količine etilnega alkohola, ki v zmernih količinah zdravju ni škodljiv", dodaja naš sogovornik, ki omenja podatek, da je po 2. svetovni vojni bilo pod hibridi približno petina vseh vinogradov, a so jih v celoti posekali, razen manjših brajd.
Sedaj pa se hibridi vseeno vračajo, in tako so odločili odgovorni v stroki ter politiki. In inovativni podjetnik, pevec in humorist Geza Farkaš, ki si je omenjeno dovoljenje pridobil prvi že nekaj časa ponuja šmarnico, pa ne le rinfuzo, temveč tudi buteljčno in celo šmarnično penino, ki je še najbolj iskana med potrošniki. Šmarnico, kot aromatizirano fermentirano pijačo (polsuho – demisec z geografskim poreklom, methode clasique traditionelle,12,00 %Vol), je kot alkoholno pijačo (živilo neživilskega izvira) registrirala Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Območni urad Murska Sobota, nosilec dejavnosti, Geza Farkaš, pa jo lahko proizvaja, prodaja, posreduje, skladišči, izvaža in uvaža. S tem je šmarnica postala enakovredno živilo neživilskega izvira, tako na domačih policah kot za izvoz. Sam »proizvajalec« za nekatere še vedno spornega šmarničnega šampanjca, humorist Geza Farkaš pa nam je samo v svojem duhovitem slogu odvrnil, da v celi zadevi ne vidi nič spornega. Sprva je nekaj deset svojih »šampanjcev« naredil za prijatelje in ne za tržišče. Ker pa so potrošniki ocenili, da gre za dober izdelek, ob tem so odgovorni izdali dovoljenje, zakaj ga potem ne bi ponudili tudi v prodajo, se sprašuje Farkaš, kajti konkurenca nikoli ne škoduje. Dodal je tudi, da v šmarnici le ni toliko metilnega alkohola, saj ga nikoli ni bolela glava, ker tudi šmarnico moramo piti v zmernih količinah...

Kaj je pravzaprav šmarnica?
Po Wikipediji je šmarnica samorodna vinska trta, ki se je v naših krajih razširila po nesreči z vinskimi boleznimi v času po terezijanskih reformah. Oidij in peronospora sta skoraj zatrla gojenje trte na Kranjskem. Pridelovalci so se zatekli k samorodni trti, ki je bila odporna na omenjeni bolezni. Značilnosti šmarnice so: je bela sorta grozdja, odporna proti boleznim in pozebi, je zelo aromatična, jagode se rade osipajo. Šmarnico gojijo ponekod na Dolenjskem Bizeljskem, v Halozah, Slovenskih Goricah in tudi v Prekmurju. Zaradi metilnega alkohola naj bi pitje šmarnice v večjih količinah povzročalo slepoto in duševne motnje. Prodaja vina iz grozdja samorodne trte je zato kar nekaj časa bila zakonsko prepovedana.
Sodno medicinsko izvedensko mnenje iz leta 1970, ki ga je podpisal dr. Janez Milčinski, spodbija obtožbe, da ima šmarnica preveč metilnega alkohola. Takratna analiza vzorcev je pokazala neznatne količine metilnega alkohola, prav tako pa niso našli drugih sestavin, ki bi lahko imele tako dramatične učinke, kot so jih pripisovali šmarnici. Takšni učinki da tudi niso značilni za zastrupitev z metilnim alkoholom in jih je pripisati kar etilnemu alkoholu, prisotnemu v vseh, tudi sortnih vinih, je tedaj ugotovil dr. Milčniski. Deciliter šmarnice na dan ureja prebavo in znižuje holesterol, z encimi ureja delovanje trebušne slinavke in želodčnih sokov. V Avstriji jo zdravniki zelo priporočajo. Šmarnica je ta hip najbolj ekološka pijača, saj je v nasprotju z drugimi trtami in sadjem ni treba škropiti po vsakem dežju. Zaradi svoje velike odpornosti sploh ne potrebuje zaščite.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Vinarstvo Prvič so ocenjevali aromatizirane fermentirane pijače: šmarnico, klinton in jurko