„Čolnikov" klopotec straši in odganja ptiče!

Klopotec BenediktPodobno kot povsod po Slovenskih Goricah, Prlekiji in Halozah, so tudi benediški vinogradniki začeli s prireditvijo, ki bo poslej potekala tradicionalno vsako leto. Gre za postavljanje klopotca kot znaka ohranjanja kulturne dediščine, letos pa je postavitev klopotca nekoliko hitrejša, saj grozdje hitro dozoreva in potrebno je čim prej strašiti in odganjati ptiče. Letos ga je Turistično vinogradniško društvo Benedikt, postavilo prvič in sicer nad novim platojem ob svojih brajdah in kleti, ter tik ob Čolnikov domačiji, kjer bo klopotec poslej stal vsako leto. Na veselem dogodku, kjer ni manjkalo niti kulinaričnih in tekočih dobrot, se je zbralo kar nekaj članic in članov društva, ter tudi drugih vinogradnikov in vinogradnic, večino dela na „štangi" pa sta opravila aktualni predsednik, Marjan Farasin, in častni predsednik ter vinski vitez Zlatko Borak.

Postavljanje klopotca, kar so prvič uprizorili tudi benediški vinogradniki, je pravi praznik

Devetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe, kjer je nastopilo rekordnih 19 ekip

Bujta repaV okviru 23. Pomurskega poletnega festivala (PPF), ko se v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi 9. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne in zgodovinske dediščine.

Vinogradniki pred upokojenkami in gostinci

Prišli sta tudi učiteljici Marija in Rozina

Srečanje sošolcev OŠ SJoŠSončna in vroča sobota, zadnja v letošnjem juliju, je bila pravšnji dan za 5. srečanje nekdanjih učencev OŠ Videm ob Ščavnici (sedaj OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici), ki so rojeni leta 1951. Nadvse prijetnega srečanja, ki ga je organiziral Ivan Weindorfer, se je udeležila dobra tretjina nekdanjih učenk in učencev, ki so osnovnošolske klopi greli med leti 1958/65. Srečanje se je začelo s sveto mašo, ki jo je, za pokojne in žive učence, v farni cerkvi Sv. Jurija, daroval duhovni pomočnik Mirko Rakovec. Del srečanja so namenili tudi obisku pokopališča pri Svetemu Juriju, kjer so se poklonili spominu pokojnim sošolcem. Med njimi je tudi nedavno umrli Vlado Kocuvan, ki je bil organizator preteklih tovrstnih srečanj.

Srečali so se sošolci OŠ Videm ob Ščavnici, letniki 1951

Pri Sveti Ani so tekmovali v kuhanju štajerske kisle juhe, zmagala pa je ekipa iz Apaške doline

Kisla juha Sv. AnaV okviru obeleževanja občinskega praznika občine Sveta Ana v Slovenskih goricah - Aninega tedna 2018, je na dvorišču okrepčevalnice Šenk pri Sveti Ani potekalo tradicionalno, 8. tekmovanje v kuhanju štajerske kisle juhe. Ob pomoči nekaterih drugih društev in organizacij, predvsem pa številnih sponzorjev in donatorjev, so zanimiv dogodek odlično pripravili Kulinarično društvo kisla juha Sveta Ana, KO RK Lokavec in Okrepčevalnica Šenk. Žal je letos udeležba bila skromna, saj so tekmovale le štiri (lani: 14) ekipe, kljub temu je vzdušje bilo enkratno, tako da je tudi alfa in omega prireditve Lili Uroševič bila zadovoljna s celotnim dogajanjem, enako tudi nastopajoči kuharji in kuharice. Peta domača ekipa organizatorjev „Kulinarično društvo kisla juha" je skuhala skoraj poln 300-litrski kotel juhe, tako da te priljubljene jedi ni zmanjkalo. Po razglasitvi rezultatov tekmovanja so tako lahko razdelili več kot 300 porcij zanimive jedi iz svinjskih nogic, želodcev, plečke, korenčka, krompirja, čebule...in različnih začimb.

Črnci pred Gospodinjami in Pogledom

Pokazali so kako se je nekoč želo in kosilo

Žetev Spodnja ŠčavnicaMesec julij je čas počitnic, dopustov, velike vročine, različnih prireditev in dogodkov, pa tudi čas žetve zlatega zrnja. Prav v tem času je v organizaciji Društva podeželskih žena Gornja Radgona, kateremu so pomagali KZ Radgona, Občina in KSS Radgona, ob vaško gasilskem domu v Spodnji Ščavnici potekal, že 36. po vrsti, tradicionalni praznik žetve, ki iz leta v leto sicer potrjuje, da je tovrstno ohranjanje starih kmečkih običajev in opravil, vedno dobrodošlo, a žal se ga mlajši redko udeležujejo, da bi se česa naučili. In čeprav je v zadnjih letih vedno več takšnih in drugačnih prireditev povezanih z žetvijo, je tista v Spodnji Ščavnici nekaj posebnega, saj sodi med začetnike na tem področju, ob tem pa je to prireditev, ki vsako leto pritegne nekaj žanjic in koscev, zraven pa veliko več obiskovalcev.

Društvo podeželskih žena Gornja Radgona ohranja in obuja najpomembnejšo kmečko opravilo, ročno žetev pšenice

Milena Benko z maksimalnim številom točk

Naj kvašeni rogljičkiV okviru 36. dneva žetve v Spodnji Ščavnici sta Društvo podeželskih žena (DPŽ) Gornja Radgona in Zveza kmetic Slovenije (ZKS) pripravila I. državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov (kifelcev). Na prvem tovrstnem dogodku, ki ga lahko poimenujemo tudi državno prvenstvo, je strokovna komisija, katero je vodila predsednica Zveze kmetic Slovenije, Irena Ule (zraven sta bili še Nada Flegar in Celestina Strajnšek) z Biotehnične fakultete Univerze v Ljubljani, ocenila osem vzorcev te priljubljene sladice oz. sladkega prigrizka.

Pripravili so prvo državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov

Ob svečani otvoritvi prenovljenega ŠRC Nemčavci, tudi zanimiva nogometna tekma

ŠRC NemčavciV okviru praznovanja letošnjega občinskega praznika MO Murska Sobota, so posebno zadovoljstvo doživeli prebivalci primestne KS Nemčavci, kjer v 85 gospodinjstvih živi okoli 300 ljudi. V kompleksu vaško-gasilskega doma in ŠRC Nemčavci, tik ob regionalki, ki iz Murske Sobote vodi proti madžarski meji, je namreč potekala slovesna otvoritev Športno rekreacijske turistične točke Nemčavci. Gre za projekt, ki so ga pridobili iz programa LAS (Lokalna akcijska skupina) Goričko 2020 in ga financira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja - Evropa investira v podeželje. S položitvijo umetne trave na bivšem teniškem igrišču so v Nemčavcih tako pridobili eno igrišče za tenis in večnamensko igrišče za košarko, rokomet, odbojko in mali nogomet. Prednost umetne trave pred opečno podlago, ki je bila prej na teniškem igrišču, je predvsem v vzdrževanju in možnosti uporabe skozi celo leto.

Nemčavci imajo čudovit športno-rekreacijski center

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Mraz znižal količino "Štefanovega Gamaya 2017"

 

Posebna kulinarika in vrhunska kapljica na 11 „Štefanovi trgatvi" pri vinskem vitezu in uspešnem podjetniku Štefanu Pavlinjeku v Prekmurju

Štefanova trgatevMedtem, ko je v zadnjih letih v vinorodnih okoliših Slovenskih Goric, Haloz, Prlekije in Prekmurja, zaradi vremenskih razmer vedno manj predikatnih, poznih, ledenih in podobnih trgatev (Miklavževa, Lucijina, Božična, Silvestrska, Novoletna, trgatev Treh kraljev, Antonova, Prešernova, Svečnična...), nič ne more do živega Štefanovi trgatvi. Ta je še posebej nenavadna, kajti medtem, ko vse druge trgatve potekajo v vinogradu, pa Štefanova trgatev, letos je potekala že enajstič, kar na dvorišču, nad parkiriščem in gostinskim vrtom.

Ugledni prekmurski podjetnik Štefan Pavlinjek, hkrati pa tudi vinski vitez in konzul Pomurskega omizja Slovenskega reda vinskih vitezov, je namreč pripravil 11 „Štefanovo trgatev" na dvorišču znane prekmurske gostilne Lovenjak v Polani pri Murski Soboti. Gre namreč za več kot 150 let staro gostilno, ki so jo Pavlinjekovi pred nekaj leti, prevzeli od takratnih lastnikov. Ob njej pa raste, priče vedo povedati, da več kot sto let stara trta francoskega izvora "gamay", ki nudi lepo senco celotnemu vrtu na gostilniškem dvorišču, ter bližnjem parkirišču.
Letošnja trgatev je bila kar „topla", prava pomladna, kajti temperature so se za letni čas dvignile visoko nad ničlo. Tudi na letošnji, 11. trgatvi je bilo zraven več deset „trgačev", od blizu in daleč, iz Slovenije in tujine, in spet je bilo sila prijetno in veselo. Največ se je jedlo in pilo, potem so eni trgali, drugi stiskali..., pa spet pokušine vin. V ospredju so tokrat, kot se spodobi, bili vinski vitezi pomurskega omizja, Slovenskega reda vitezov, pa poslovni partnerji in prijatelji Štefana Pavlinjeka, ki je mimogrede bil „Naj slovenski obrtnik za leto 2016", pa družinski člani, sorodniki, sosedje.... In potem, ko so potrgali grozdje in stisnili, letos zaradi pozebe, skromnih 50 (lani dobrih 300) litrov sladkega „gamaja", ki je meril okoli 120 oekslov, so se vsi prepustili veselemu druženju, kjer so prisotne razvajali domači gostinci. Med drugim so poskusili tudi nekaj minulih letnikov Štefanovega vina gamay", in ga družno pohvalili. Lani so sicer stisnili veliko več vina kot letos, a to ni najbolj pomembno, enako ni pomembno, ali bo letošnji letnik suhi jagodni izbor, samo jagodni izbor, ali pa samo izbor. Kapljica je po splošni ugotovitvi odlična in vitez Štefan jo bo v naslednjih tednih in mesecih odlično došolal, tako da bo „Štefanov gamay 2017" gotovo našel samo izbrano družbo in prave poznavalce vrhunskih vin. Posebej kaže omeniti, da so se izkazali tudi „Lovenjakovi" kuharji, ki so letos k francoskemu vinu in hišnem „Aninem vinu" ponudili same specialitete...
Gamay je sicer sorta vina, ki ima več kot trideset različnih variacij (podvrst, klonov). Po rangu gre od masovnic- slabših vrst, do visokih kvalitet. Ime je dobil po kraju Gamay (okrožje Saint-Aubin, Francija), vendar ima veliko sinonimov: Petite bourgugnon, Plant Limagne, Plant de Montlambert (Francija); Grosse Dole, Salvagnin (Švica); Carcaironne (Italija); Burgundi Nagyszemi(Madžarska) ipd. V Franciji raste največ v Beaujolais-u, najdemo jo pa tudi v Loire, Lyonnais, južni Franciji, kakor tudi izven Francije (Kalifornija, Švica, Avstrija, Slovenija, Kosovo...). Vendar je pa Gamay iz granitnih peskov Beaujolais-a , iz posestev Moulin-a-Vent, Morgon, Fleurie med najbolj iskanimi na svetu in seveda tudi med dobrimi (čokolada , breskev, višnja, gozdno jagodičevje,...), ki z lahkoto konkurirajo modrem pinotu. Večkrat "velike poznavalce" zavede, da dajejo vse Gamaye v en koš; seveda ta slabi. Trta kot taka nima znanega izvora, vendar je bila znana že Rimljanom. Za malo slabše poznavalce so najbolj znani seveda Gamay-i v mladih vinih. Tukaj so Francozi znali napraviti dobro muziko- kam z viški rdeče masovnice, ki da lažje, zelo pitno vino; nekaj podobnega, kot je pri nas s cvičkom. K nam ga je kot prvi večji kontingent pripeljala PS Styria (Fric Degen,...), nato pa Slovin, ki ga je razselil tudi po Kosovu ("Kosovski Game"). Kot rečeno imamo v Sloveniji več različnih podvrst, ki pa jih je ljudski glas prekrstil v barvarice ali na srbskem in hrvaškem govorečem področju "Bojadiser-Bojadiserica" (verjetno pojugoslovanjeni približek iz fr. Boisseur, kot se imenuje ena od podvrsti; imamo pa še nekaj "klonov", ki imajo druga imena; n.pr.:Bois Dessert,...). Vendar je pa nekaj podvrst in seveda klonov med poznavalci zelo cenjenih. Pri nas v Sloveniji je bilo več poskusov priti do dobrega, stabilnega vina, vendar je bil uspeh zelo pičel, ker, kot izgleda je poleg "terroir-ja" tudi pot, od pravilno dozoretega grozdja do predelave v dobro, polno, časovno stabilno vino, izjemno zahtevna.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Vinarstvo Mraz znižal količino "Štefanovega Gamaya 2017"