Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Benediški vinogradniki so obujali tradicijo in rezali trte

 

Kvalitetna rez trte prinaša obilnejši in boljši pridelek

Rez trte BenediktČlani in članice Društva vinogradnikov Benedikt, kjer že od ustanovitve, to se je na pobudo domačega vinogradnika in kletarja Zlatka Boraka, zgodilo 11.1.2003, veliko pozornost namenjajo izobraževanju. S tem namenom za približno 70 članic in članov, pripravljajo strokovna, tako teoretična kot praktična usposabljanja o vseh opravilih v vinogradu in postopkih negovanja vina v kleteh. In kot je različno delo v vinogradu in kleti, tudi v Društvu vinogradnikov Benedikt vseskozi pripravljajo različne aktivnosti. Med najpomembnejša opravila pridelovalcev grozdja in vinarjev, gotovo spada rez trte. Doslej so benediški vinogradniki na posebni slovesnosti obrezali le svoje tri trte pri Čolniku, ob cerkvi sv. Treh Kraljev, letos prvič pa so pripravili še prikaz rezi in tudi rez trte v svojem novem vinogradu, ki so ga kupili, in kjer imajo okoli 350 trsov.

Kot pravita Marjan Farasin, predsednik Društva vinogradnikov Benedikt in domači viničar, ter Zlatko Borak, častni predsednik in slovenski vinski vitez, ki je pred 15 leti ustanovil društvo, je rez vinske trte v letu prvo in zelo pomembno opravilo, od katerega je v mnogo čem odvisen pridelek tekočega leta in tudi še v naslednjih letih.
Kot pri vseh vinogradniških opravilih, strokovnjaki, pa tudi vinogradniki sami, pri rezi prihajajo do vedno novih spoznanj, katera želijo v društvu prenesti na svoje člane. Letos so se odločili, da se bodo v vinogradu prvič srečali ob godu sv. Vincenca, ko je treba, kot to veleva dolgoletna tradicija, obrezati prve trte v vinogradu. Kako strokovno obrezati vinsko trto, je več desetim vinogradnikom ter gostom, predvsem vinskim vitezom, prikazal in razložil vinogradnik in vitez Zlatko Borak, delo in vinograd pa je blagoslovil benediški župnik Marjan Rola, za kulinarične dobrote je skrbel Marjan Kralj. Že pred rezom so na trte, po starem običaju, obesili domače mesne dobrote, klobase, salame, špeh (slanino) ipd. Po starem običaju namreč klobase na vinski trti oznanjajo, da naj bi za celo leto veljalo, da bi bilo dosti mesa in vina. Ko so pa končali rez, tudi če je trajala tri dni, so pa potem v vinu te klobase skuhali, tako da so imeli na koncu tudi vinogradniško malico. Tokrat klobas in drugih dobrot niso kuhali, temveč so jih že v vinogradu zaužili in zalili z odlično domačo kapljico.
Podobno je bilo tudi malo pozneje, v Čolnikov vinski kleti, kjer je sta za prijetno vzdušje, ob dobri kapljici in hrani, skrbela harmonikar Janez Perko in literat Milan Hlevnjak.
O pomenu zimske rezi v vinogradu smo se pogovarjali z Zlatkom Borakom, ki je ob tem poudaril, da je posebno treba biti pozoren na zdravje trte, na rast trte, torej na njeno življenjsko kondicijo in seveda tudi na to, da dosežemo čim večjo kakovost in da ne gremo v preveliko rodnost. „Obrezati trto ni popolnoma preprosto, to je zahtevno opravilo, ki ga ni prepustiti vsakemu, saj lahko s tem naredimo veliko škode, zato pravi vinogradniki to delo najraje opravimo kar sami. Vincencovo je nekaka prelomnica, ko je ta prvi del zime mimo in se seveda dan daljša, in to so že prvi pogoji, ko se gre lahko v vinograd. In seveda tudi trta kot taka je zrela, dozorela in je pripravljena za obdelavo, da nekako, kot mi rečemo, spustimo kri vinogradu.
In če je verjeti starim pregovorom, se nam letos spet obeta obilna letina, tako da bodo trte spet bogato obrodile. Pregovori namreč med drugim pravijo: Če na Vinka sonce sveti, bo dosti rujnega vinca v kleti; Če na sv. Vincenca dan sonce sije, dobro vino v čaše vlije; Če o sv. Vincencu sonce sije, se v jeseni kruha in vina užije; Če na sv. Vincenca sonce peče, dobro vino dozori, ki po grlu gladko teče, motne dela ti oči; Če sv. Vincenc ima sončno vreme, dobro je za žito in vinske gore; Če sv. Vinka sonce peče, obilo vina v sode teče; Vince—sredozimce. Vincencijevo lepo vreme prinese obilo vina...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Vinarstvo Benediški vinogradniki so obujali tradicijo in rezali trte