Na vaških igrah najboljši meščani!

Vaške igre MahovciPodobno kot vsako leto so pomladni in poletni konci tednov namenjeni takšnim in drugačnim družabnim prireditvam in dogodkom. In tako tudi na skrajnjem severovzhodu države ne mine vikend, da se ne bi zgodilo na desetine tovrstnih zabavnih srečanj in druženj. Med slednjimi so bile tudi 2. vaške igre, ki so potekale na Športnem centru v Mahovcih v Apaški dolini, kjer je sodelovalo šest ekip, in sicer: Turistično društvo Brod (Sladki Vrh), Turistično društvo Čemaž Apaške doline iz Podgorja, Športno turistično društvo Nasova, Vas Lutverci, ekipa Kremenčkovi iz Gornje Radgone in domača ekipa Športno-turističnega društva Mahovci iz Mahovcev, ki je zadevo tudi pripravila.

Med šestimi ekipam v Mahovcih so slavili Radgončani

Bliža se IV. Družinski festival „Mačje mesto 2018"!

Mačje mesto V organizaciji občine Radenci bo v tamkajšnjem parku od 22. do 24. junija potekal IV. Družinski festival Mačje mesto. Nastanek Mačjega mesta je navdihnil častni občan in domačin Radencev, pokojni Kajetan Kovič, ki je ustvaril najbolj znanega slovenskega mačka, mačka Murija. Tridnevni festival želi z ustvarjalnimi delavnicami, kulturnimi vsebinami, športno-rekreativnimi aktivnostmi, kulinariko in drugimi spremljevalnimi dejavnostmi postaviti Radence na turistični zemljevid družinskih festivalov.

Kovičev maček Muri je navdušil Radenčane

Med ohranjanje kulturne dediščine in ljudskih običajev gotovo sodi tudi košnja z ročno košnjo

Kosci Norički VrhGlede na to, da z nenehnim tehnološkim razvojem, čedalje bolj izginjajo različna opravila in vse tisto, česar se spominjajo predvsem starejši ljudje, je dobro, da obstajajo takšna in drugačna društva ter organizacije, ki z različnimi prireditvami ohranjajo ljudske običaje in kulturno dediščino, med katero sodi tudi košnja po starem kot so to počeli naši predniki. In s takšno „etno košnjo" koristijo tudi posamezni lastniki hribovitega terena, ki nimajo ovac ali koz, da bo „pokosile" odvečno travo.

Ročna košnja v Noričkem Vrhu

Šmarski troti iz Litije najboljši v Prekmurju

Paprikaš PolanaV lepem in sončnem vremenu je konec minulega tedna, ob „Lovenjakovem dvoru", znani prekmurski gostilni, v Polani pri Murski Soboti, potekala tradicionalna in sedaj že jubilejna, 10. paprikašijada z zanimivim programom, ki ga je povezovala moderatorka Silva Vrbnjak. Ker je paprikaš zelo razširjena lokalna jed v Pomurju, so se „Lovenjakovi" organizatorji že pred desetletjem odločili vsako leto pripravljati tekmovanje v kuhanju paprikaša, udeleženci pa si lahko izberejo, ali bo to piščančji, svinjski, kunčji, gobov, ribji..., saj meso le delno prispeva k okusu same jedi. Strokovnjaki, ki so ocenjevali izdelke tekmovalnih ekip so namreč mnenja, da vse druge sestavine, predvsem mleta paprika, čebula, malo moke, kisla smetana in malo vina, dajo paprikašu pravi okus. In če je včasih organizatorjem malo ponagajalo vreme, je tokrat tekmovalcem bilo zelo vroče, saj je poleg sonca „žgal" tudi odprti ogenj z asfalta.

V Polani je desetič zadišalo po štirih (piščančji, prašičji, kunčji in gobov) vrstah paprikaša

Radijski poslušalci Snopa iz vse Slovenije so se srečali v Slovenskih Goricah

Slovo od SNOP-aNa Izletniško turistični kmetiji Žökš pri Mlinarjevih, na Zgornjih Žerjavcih pri Lenartu, je konec tedna potekalo zanimivo srečanje »Nočnih ptičev«, poslušalcev skupnega nočnega radijskega programa imenovanega Snop, v katerem je nekoč sodelovalo več kot ducat radijskih nekomercialnih postaj iz vse države. Ker je bil ob koncu lanskega leta program ukinjen, v njem so nazadnje sodelovali le še: Radio Velenje, Radio Slovenske gorice, Radio Ptuj, Radio Celje in Radio Murski val, so njegovi zvesti poslušalci pripravili slovesen pokop svojega snopa. Organizirala ga je Ana Maras-Pika iz Lenarta, ki je na srečanje povabila 48 zvestih poslušalcev snopa iz različnih krajev Slovenije. Snopu v spomin so pripravili tudi veliko »žalno«, črno obrobljeno torto z narobnim križem, ki je simbolizirala njegov grob. Kot se na »pogrebu« spodobi, je Snopu v slovo spregovoril njegov zvesti poslušalec Ludvik Kupšek iz Trbovelj.

Žalno slovo od Snopa s črno obrobo na torti

Šola več ne stoji, prijateljstva pa so ostala

Sošolci Spodnja ŠčavnicaNa Turistični kmetiji Hari v Spodnji Ščavnici je potekalo izjemno zanimivo, prijetno in veselo srečanje nekdanjih učencev in učiteljev OŠ Spodnja Ščavnica. Sami dedki in babice, kjer so tudi najmlajši stari okoli 70 let, so se srečali v prekrasnem okolju, kjer je prebujajoča narava ozelenila Ščavniško dolino, na katero seže pogled s Harijeve lepo urejene turistične postojanke. Zbrani učenke in učenci so se ob pogledu v dolino ozirali, da bi uzrli njihovo nekdanjo šolo, ki jim je dajala znanje za življenje. Zastonj! Kajti šole ni več, porušena je in na tem prostoru sedaj stoji mogočni stanovanjski blok, v katerem živi nova mladost.

Srečali so se babice in dedki, učenci nekdanje OŠ Spodnja Ščavnica

Za veselo vzdušje sta poskrbela sin in vnukinja!

Biserna poroka MagušaLe redkim zakonskim parom je dano, da bi dočakali 60 let skupnega zakonskega življenja, saj se eni že prej ločijo, drugi pa prej zapustijo ta svet. Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša v občini Sv. Jurij ob Ščavnici, pa sta ta visoki jubilej – biserno poroko dočakala in proslavila skupaj z najbližjimi sorodniki in prijatelji. Slavje ob bisernem zakonskem jubileju Magušovih se je začel v farni cerkvi Sv. Jurija ob Ščavnici, kjer je zahvalno mašo, ob sodelovanju p. Lavrencija, daroval domači župnik Boštjan Ošlaj.

Zavidljivo biserno poroko sta praznovala Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Benediški vinogradniki so obujali tradicijo in rezali trte

 

Kvalitetna rez trte prinaša obilnejši in boljši pridelek

Rez trte BenediktČlani in članice Društva vinogradnikov Benedikt, kjer že od ustanovitve, to se je na pobudo domačega vinogradnika in kletarja Zlatka Boraka, zgodilo 11.1.2003, veliko pozornost namenjajo izobraževanju. S tem namenom za približno 70 članic in članov, pripravljajo strokovna, tako teoretična kot praktična usposabljanja o vseh opravilih v vinogradu in postopkih negovanja vina v kleteh. In kot je različno delo v vinogradu in kleti, tudi v Društvu vinogradnikov Benedikt vseskozi pripravljajo različne aktivnosti. Med najpomembnejša opravila pridelovalcev grozdja in vinarjev, gotovo spada rez trte. Doslej so benediški vinogradniki na posebni slovesnosti obrezali le svoje tri trte pri Čolniku, ob cerkvi sv. Treh Kraljev, letos prvič pa so pripravili še prikaz rezi in tudi rez trte v svojem novem vinogradu, ki so ga kupili, in kjer imajo okoli 350 trsov.

Kot pravita Marjan Farasin, predsednik Društva vinogradnikov Benedikt in domači viničar, ter Zlatko Borak, častni predsednik in slovenski vinski vitez, ki je pred 15 leti ustanovil društvo, je rez vinske trte v letu prvo in zelo pomembno opravilo, od katerega je v mnogo čem odvisen pridelek tekočega leta in tudi še v naslednjih letih.
Kot pri vseh vinogradniških opravilih, strokovnjaki, pa tudi vinogradniki sami, pri rezi prihajajo do vedno novih spoznanj, katera želijo v društvu prenesti na svoje člane. Letos so se odločili, da se bodo v vinogradu prvič srečali ob godu sv. Vincenca, ko je treba, kot to veleva dolgoletna tradicija, obrezati prve trte v vinogradu. Kako strokovno obrezati vinsko trto, je več desetim vinogradnikom ter gostom, predvsem vinskim vitezom, prikazal in razložil vinogradnik in vitez Zlatko Borak, delo in vinograd pa je blagoslovil benediški župnik Marjan Rola, za kulinarične dobrote je skrbel Marjan Kralj. Že pred rezom so na trte, po starem običaju, obesili domače mesne dobrote, klobase, salame, špeh (slanino) ipd. Po starem običaju namreč klobase na vinski trti oznanjajo, da naj bi za celo leto veljalo, da bi bilo dosti mesa in vina. Ko so pa končali rez, tudi če je trajala tri dni, so pa potem v vinu te klobase skuhali, tako da so imeli na koncu tudi vinogradniško malico. Tokrat klobas in drugih dobrot niso kuhali, temveč so jih že v vinogradu zaužili in zalili z odlično domačo kapljico.
Podobno je bilo tudi malo pozneje, v Čolnikov vinski kleti, kjer je sta za prijetno vzdušje, ob dobri kapljici in hrani, skrbela harmonikar Janez Perko in literat Milan Hlevnjak.
O pomenu zimske rezi v vinogradu smo se pogovarjali z Zlatkom Borakom, ki je ob tem poudaril, da je posebno treba biti pozoren na zdravje trte, na rast trte, torej na njeno življenjsko kondicijo in seveda tudi na to, da dosežemo čim večjo kakovost in da ne gremo v preveliko rodnost. „Obrezati trto ni popolnoma preprosto, to je zahtevno opravilo, ki ga ni prepustiti vsakemu, saj lahko s tem naredimo veliko škode, zato pravi vinogradniki to delo najraje opravimo kar sami. Vincencovo je nekaka prelomnica, ko je ta prvi del zime mimo in se seveda dan daljša, in to so že prvi pogoji, ko se gre lahko v vinograd. In seveda tudi trta kot taka je zrela, dozorela in je pripravljena za obdelavo, da nekako, kot mi rečemo, spustimo kri vinogradu.
In če je verjeti starim pregovorom, se nam letos spet obeta obilna letina, tako da bodo trte spet bogato obrodile. Pregovori namreč med drugim pravijo: Če na Vinka sonce sveti, bo dosti rujnega vinca v kleti; Če na sv. Vincenca dan sonce sije, dobro vino v čaše vlije; Če o sv. Vincencu sonce sije, se v jeseni kruha in vina užije; Če na sv. Vincenca sonce peče, dobro vino dozori, ki po grlu gladko teče, motne dela ti oči; Če sv. Vincenc ima sončno vreme, dobro je za žito in vinske gore; Če sv. Vinka sonce peče, obilo vina v sode teče; Vince—sredozimce. Vincencijevo lepo vreme prinese obilo vina...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Vinarstvo Benediški vinogradniki so obujali tradicijo in rezali trte