Rodila se je pred 80., poročila pa pred 60. leti

Diamantna poroka LončaričZa Marico Lončarič iz Lokavcev pri Negovi je 23. januar gotovo najbolj srečen datum v življenju. Kako tudi ne, ko pa se je natančno tega dne pred osmimi desetletji rodila, pred šestimi pa tudi poročila. Torej je letos, prav na dan, ko so se po kar nekaj meglenih in turobnih dneh, nad negovskim delom Slovenskih Goric, pojavili prijetni sončni žarki, imela pravi vzrok za dvojno praznovanje. Pravzaprav je s svojim življenjskim sopotnikom, možem Slavkom, brez posebnega pompa in razkošja, v domači hiši, kjer ima sedež tudi na daleč znano podjetje Montaža Lončarič, predvsem prejemala darila in čestitke, oba za visok skupni življenjski jubilej, ona sama pa še za okrogel osebni jubilej. Odločila sta se namreč, da bosta svoj jubilej obeležila v družbi svojih najdražjih, treh otrok, štirih vnukov in pravnukinje, ter še nekaj drugih svojcev, sorodnikov in prijateljev. Ob ganljivih čestitkah se je slavljencema tu in tam orosilo oko...

Marica in Slavko Lončarič obeležila diamantno poroko in njenih osemdeset

Dedek Mraz obiskal tudi otroke v Lutvercih

Dedek Mraz LutverciV našem gasilskem domu je bilo konec decembra spet veselo. Naše otroke je obiskal dedek Mraz. Že sedmo leto zapored se v našem društvu trudimo, da organiziramo prihod dedka Mraza. Tudi letos sta celotno organizacijo in priprave za ta projekt prevzeli naši članici društva, ki sta tudi v komisiji za mladino v društvu Zdenka Šuman in Tina Rojc. Seveda so na pomoč priskočile še ostale pridne roke: Sanja H. je pomagala pri pripravi kulturnega programa, Monika Š. in Sara R. pri pakiranju daril, fotografiranje Monika, aranžerka Blanka pri izdelavi scene, pa še vsi ostali, ki so pomagali pri pripravi prostora, ipd.

Dedek Mraz v Lutvercih

Verniki so se zahvalili svojemu župniku (in nekdanjemu nogometnemu sodniku) Janezu Ferencku iz Apač, ob njegovem življenjskem jubileju

Janez FerencekDa priljubljeni apaški župnik Janez Ferencek letos praznuje okrogel življenjski jubilej, 60. letnico življenja, smo izvedeli po naključju. Na dan, ko se je pred 60 leti rodil so župnijski dvorani domače cerkve, ki se nahaja ob župnišču in služi v zimskem času kot bogoslužni prostor, je namreč daroval večerno sv. Mašo. Slednjo je s petjem, ob spremljavi organistke Aleksandre Papež na elektronskih orglah, popestril Župnijski pevski zbor, ki je po končani maši svojemu priljubljenemu župniku zapel: »Vse najboljše, dragi župnik Janez...«, v slovenščini in tradicionalno iste verze tudi v angleščini. V tem času so moški že začeli pripravljati mize in klopi, kjer so skupaj s slavljencem ob obloženi mizi z dobrotami, ki so jih pripravile pevke, s slavljencem nazdravili.

»Vse najboljše, dragi župnik Janez...«

Marija in Štefan Čeh sta tik po novem letu obeležila zlati pir

Zlata poroka ČehKomaj so utihnila božična in novoletna praznovanja, že sta zakonca Marija in Štefan Čeh z Bišečkega Vrha v Slovenskih goricah praznovala nov pomemben dogodek. Že prvo soboto v letu 2020 sta namreč, v krogu najbližjih in prijateljev, v gostišču Štajerska hiša kulinarike v Gočovi, obhajala visok skupni življenjski jubilej – zlato poroko. Vse skupaj se je začela z obiskom cerkve Sv. Bolfenka v Trnovski vasi, kjer je župnik Franc Mlakar, pri darovani sv. maši, opravil cerkveni obred. Od tod so se številni svatje z zlatoporočencema odpravili v Gočovski dvorec, kjer je potekal civilni zlatoporočni obred, s katerim sta potrdila svojo 50 - letno zakonsko zvestobo.

Najprej v cerkev, nato v dvorec

Zofija in Anton Žavrlan iz Slovenskih goric sta obhajala zlato poroko

Zlata poroka ŽavrlanBrez velikega pompa, v družbi svojih najdražjih, sta tik pred iztekom leta 2019, zlato poroko obhajala Zofija in Anton Žavrlan z Zgornje Ščavnice v Slovenskih goricah. Prijetno praznovanje, ki je potekalo na njunem domu, je s svojim obiskom počastil tudi župan občine Sveta Ana, Silvo Slaček, ki jima je v imenu občine čestital in izročil spominsko darilo, umetniško sliko vinograda, na kateri se v ozadju vidi cerkev sv. Ane. Ob klepetu s slavljencema smo izvedeli marsikaj iz njunega zanimivega in pestrega skupnega življenja.

Župan jima je čestital kar na njunem domu

Delegacija OZ RKS je na Orehovskem Vrhu obiskala 90-letnico Veroniko Fajfar, ki se je razveselila obiska in čestitk

Veronika Fajfar jubilejPred dnevi je Veronika Fajfar, ki živi v Orehovskem Vrhu, dober streljaj iz Gornje Radgone, praznovala 90. rojstni dan in jo je z obiskom razveselila delegacija Rdečega križa. Na obisk je s poverjenicama Ido Šemrl in Marijo Vrbančič, prišel predsednik Krajevnega odbora RK Črešnjevci – Zbigovci, Janko Auguštin. Ob čestitkah in izročitvi daril, je bila opazna radost slavljenke, ki je izrazila veselje in zadovoljstvo, da so z obiskom počastili njen visoki življenjski jubilej.

Deset vnukov, 13 pravnukov in dva prapravnuka...

Priljubljena Prekmurca iz Apaške doline

Biserna poroka NovakKer sta se Amalija in Franc Novak iz Apač poročila 30. decembra 1959, sta tudi šestdeset let pozneje, biserno poroko obhajala tik pred iztekom leta. Prvič je poroka potekala v Murski Soboti, civilna na tedanjem matičnem uradu, cerkvena pa v cerkvi Sv. Nikolaja. In ker je bila Amalija učiteljica sta se cerkveno poročila ponoči v tajnosti. Tokrat sta svojo biserno poroko praznovala v krogu svoje družine in prijateljev v apaški cerkvi, sveto mašo pa je daroval župnik Janez Ferencek. Ob cerkvenem poročnem obredu jima je župnik Janez Ferencek namenil veliko lepih besed zahvale in jima izročil darilo.

Biserno poroko sta obhajala Amalija in Franc Novak iz Apač

Darila blagoslovil negovski župnik Marjan Rola

Božiček pri ŠenekarjuV Gostilni Šenekar, v Spodnjih Ivanjcih pri Negovi, je tik pred božičem, potekala tradicionalna prireditev, kjer je Božiček obdaril 60 otrok iz KS Spodnji Ivanjci, starih do 6 let. Že 27. tovrstno prireditev z obdarovanjem je tudi letos pripravilo Kulturno športno društvo (KŠD) Spodnji Ivanjci, s pomočjo sredstev Krajevne skupnosti Spodnji Ivanjci in dobrotnikov. Ob tej priliki so otroci iz KS Spodnji Ivanjci, pod vodstvom Simone Danko in Martine Vesenjak, pripravili kulturni program z božično vsebino.

Božiček obdaril 60 otrok

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Enolog Alojz Filipič prejel Zlati grb občine Gornja Radgona

 

Alojz ima vino in penine v malem prstu

Alojz Filipič - zlati grbKo so ob letošnjem, 23. občinskem prazniku Gornje Radgone podeljevali občinska priznanja, je tisto najvišje – zlati občinski grb, prejel ugledni slovenski enolog, ter vitez vina in šampanjca, Alojz Filipič, ki je zelo znan v slovenski in mednarodni vinski branži in tudi sploh. Filipič se je sicer po končani diplomi iz vinarstva na Biotehnični fakulteti v Ljubljani, leta 1969 podal v svet. Med drugim je delal prakso v največji evropski vinski kleti v Nemčiji, pri večjih vinskih obratih v Franciji in na področju hortikulture v Angliji.

Oktobra 1973 se je zaposlil na takratnem Kmetijskem kombinatu v Gornji Radgoni in po krajšem času postal enolog in vodja kleti. Med prvimi uspehi takratne ekipe v vinski kleti je bilo preimenovanje blagovne znamke iz prvotnega imena Janžev Vrh, v Janževec. V času krize prodaje vin v 70. letih prejšnjega stoletja, je Kmetijski kombinat Radgona postal član proizvodno komercialne firme ABC Pomurka, ki je odprla slovensko tržišče vina. Eden od sklepov podjetja in novega nastopa v takratni SFRJ je bila sprememba penečih vin. Radgonska klet je jugoslovanskemu kupcu, na pobudo Filipiča, predlagala za ta vina novo ime, in sicer povzeto iz Bleiweisovih novic iz leta 1853, »Radgonska penina«. Različici zlata in srebrna Radgonska penina sta tako nastali leta 1977 in malo slovensko jezikovno področje je tako dobilo udarno ime za peneča se vina.
Po odhodu v pokoj (2006) je Alojz še vedno aktiven na področju ocenjevanja vin. Je član dveh viteških vinskih redov: slovenski viteški red vina in šampanjski viteški red s sedežem v Franciji. V slovenskem viteškem redu je zadolžen za organizacijo in vodenje vinskih turnirjev, v sklopu šampanjskega viteškega reda pa za vsakoletno udeležbo na skupščini vseh viteških redov vina v Parizu. Poleg vinarstva pa se Alojz še vedno ukvarja s športom; najraje igra košarko ter tenis in je predsednik Športnega društva Rekreacija v Gornji Radgoni...
Alojz Filipič je tudi sploh izjemno zanimiv človek, s katerim se lahko pogovarjaš v nedogled. Vedno ti postreže s kakšnim zanimivim podatkom, večinoma v duhovitem slogu, kar je za poslušalca še bolj zanimivo. In tukaj je eno gotovo, kjer vino postreže vinski svetovalec, se rodi zelo malo pijancev. „Če bil bi jaz zdravnik, imel bi to metodo, z janževcem zdravi se bolnik, ne pa s kislo vodo!" Ta verz, katerega avtor si je zdravljenje v Zdravilišču Radenci pred časom krajšal s potepanji po bližnjih vinorodnih gričih, enolog Alojz Filipič rad pove svojim obiskovalcem, ki pridejo poskušat vina v gornjeradgonsko klet. Po Verbinčevem Slovarju tujk je enolog umni kletar, prav um pa je v tem jesenskem času, ko se grozdje iz vinogradov seli v stiskalnice in nato v sode, v vinskih kleteh še kako cenjena lastnost. „Če nenadoma udarita deževje in gniloba, imamo enologi velike težave, kajti vsega negativnega, kar prinese nezdravo grozdje, niti z enološkimi čistili ni mogoče potegniti iz vina. V takih primerih je precej nervoze, brskamo po literaturi, delamo poskuse..., zato nam kakšen sod lahko tudi 'uide z vajeti'," pojasnjuje Filipič, katerega smo vprašali, kako enologi iz tradicionalnih vinogradniških držav - iz starih bajt, bi lahko rekli - gledate na vinske bruce, ki vsemu svetu vsiljujejo vinski okus?
„Nepoznavalec misli, da so vinogradniki v teh mladih vinogradniških državah silno pametni. Sam sem bil v Avstraliji, Novi Zelandiji, Čilu, Južni Afriki... Moram reči, da ti vinogradniki delajo v neprimerno boljših razmerah kot mi, in če jih po pameti primerjam s slovenskimi, menim, da so slovenski zanje pravi geniji. Mi pridelujemo grozdje na stoodstotno vinogradniških legah, torej tam, kjer ne uspeva nič drugega. Nove vinogradniške države (z ohlapnimi zakoni) pa imajo vinsko trto na popolnih ravnicah, borijo se za to, da bi imeli čim manj sonca, mi pa za to, da bi ga imeli čim več. Edini malce večji strošek avstralskih vinogradnikov je namakanje, medtem ko trto škropijo ponekod morda enkrat na pet let. Pa primerjajte to z našimi osmimi škropljenji na leto in pogosto košnjo trave! Mlade vinske države torej ponujajo vrhunska vina z zelo visokimi alkoholnimi stopnjami, ki jih veliko lažje pridelajo kot mi, zato nismo v enakopravnem položaju z njimi, ker nimamo naravnih danosti za to. V Avstraliji in Novi Zelandiji grozdje v glavnem obirajo strojno. Zaradi visokih temperatur gredo v vinograd ponoči, s čelado in rudarsko svetilko na glavi. Kje boste pri nas v Halozah trgali s strojem? To je nemogoče, zato nam Španci govorijo: "Zakaj se zafrkavate s temi grički, na katerih grozdja ne morete strojno obirati? Mi imamo dovolj skoraj neškropljenega vina, zato vi raje namesto vinogradov pustite rasti gozdove!" Morda nas bo globalizacijska ekonomija pridelave kdaj celo prisilila v to, da bomo rekli: mi gozdove, oni vino. Za zdaj so razmere pri nas takšne, da se pridelava grozdja ne splača preveč, zato nekateri še prodajajo vinograde. O tovrstni globalizaciji pa zelo nerad razmišljam, saj premočno napada našo tradicijo, ki sega nazaj do rimskih časov"...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Vinarstvo Enolog Alojz Filipič prejel Zlati grb občine Gornja Radgona