Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Slovar žive slovenščine

Lajkati

lajkati -am nedovrš.

1. všeč biti: Lajkam te. Zakaj me ne lajkaš?

Beseda se je rodila na fejsbuku (Sem ti lajkala stanje in tvojo novo profilno slikco.) in forumih ter postaja stalnica vsakdanjih pogovorov. Pa če lajkate ali ne.

 


Pedertašna

tudi: pedertošl

Pedertašna je majhna torbica (za dokumente, telefon, denarnico, mogoče še kakšno malenkost), ki se jo nosi prek ene rame. Včasih je segala do pasu, sedaj že na višini strani (trebuh). Izraz izvira od tega, da naj bi take torbice nosili gayi (pedri), vendar je zadnje čase zelo priljubljena pri moških, ki so radi trendovski in nasploh zlikani (pri takih se uveljavlja tudi rožnata majica, srajca, šali), zato negativna konotacija vse bolj izginja (včasih se ni spodobilo, da ima fant takšno garderobo s torbico vred).

> izraz izhaja iz nemške besede za peresnico, Federtasche

to majo največ busanci al pa un ku hočjo bit (čapci) wanna be slovenski bosanc


Jebiveter

Neodgovoren, muhast in nepredvidljiv človek, vetrnjak. Pri Janezu Mencingerju najdemo zanimiv slovenski izraz za takšno osebo: vetrogončič.

Bolj blaga oblika je kolofokter.

Ženska oblika je: jebivetrnica (iz pesmi Veter v sunkih)

ali pa:

ko ti pička liže pizdo pa ji prdneš


Hidroslav

vodeni prdec oziroma veter na vodni osnovi

Gre za analni veter, ki je prežet z zvoki tekočine. Ker so ritna usta vlažna, ima hidroslav neponovljiv in neverjetno sočen zvok, ki je seveda opremljen s kiselkasto aromo. Posebej so priporočljivi poleti, ko je vroče.

Hidroslav je biološko-kemični pojav, lasten človekovemu telesu, ki pride na plano skozi dančno odprtino (analis) po zaužitju pekoče hrane ali sadja, v obdobjih večjega stresa, npr. pred izpiti, so pa tudi primeri, ko je hidroslav posameznikov stalni spremljevalec in redni abonent v njegovi črevesni flori. Hidroslav često nakazuje skorajšnji prihod velike potrebe (bisogno maior), ki se konča z občutkom sprostitve napetosti in uplahnitvijo trebuha. Hidroslav je prisoten pri vseh narodih, ne glede na veroizpoved, na vseh kontinentih in v geografskih pasovih, v vseh letnih časih in v vseh obdobjih dneva. Je sestavni del posameznikovega fiziološkega ustroja in prvobitno orodje sprostitve odvečne napetosti in odvajanja strupov, ki se kopičijo v corpusu homo sapiensa. Teorija ga uvršča med dokaj neškodljive prdce z blagodejnimi sprostitvenimi učinki za avtorja.

Hidroslav je daljnji sorodnik "zvonimirja", zvonkega vetra, ki bahavo opozarja nase, in "tihomirja", tihega sprostitvenega vetra, za katerega je značilen izrazit, navadno rezek vonj, ki izdatno napolnjuje prostor in odganja živelj. Preučevalci dančnih vetrov sicer omenjajo še več drugih klasifikacij, ki pa se jim na tem mestu podrobneje ne bomo posvetili.


Ne ga srat

ne počni, ne delaj neumnosti

Ne ga srat izraža nujno biološko potrebo bitij, ki poiščejo v čim krajšem času privaten kotiček, najpogosteje stranišče, kjer v miru izločijo svoje telesne stranske produkte skozi zadnjično odprtino.

Dandanes pa se pogosto zgodi, da ti reče kolega ne ga srat, kar bi lahko razumeli, da ti preprečuje obisk v tistem privatnem kotičku, kjer vsaka rit pravico išče.

Kar je kar kruto in nekolegialno dejanje, ki lahko človeka pošteno muči, dokler ne eksplodira. Posledice so lahko katastrofalne (osebno in družbeno).

Vendar jaz tole frazo razumem predvsem kot opozorilo, naj ne stresam neumnosti in skačem po glavi ničhote slutečim udeležencem, z nesmiselnimi, skoraj bogabegajočimi besedami.

Tukaj se lahko vprašamo tudi ali beseda smrdi??!!

No, to je predvsem odvisno od ustne votline posameznika in nosu sogovornika.

Daljša, izboljšana različica se večinoma ne uporablja: "Ne ga srat, razen če boš potegnil vodo za sabo."


Vagičoh

Čohalo za vaginalne predele. navadno je ergonomsko oblikovano in povzroča sprostitev in zadovoljstvo uporabnika.

Ročaj je pogosto uporaben za druge namene.


Fužilnik

Lani januarja je šla nekam neopazno mimo večine strokovnjakov in ljubiteljev slovenskega jezika važna dopolnilna sprememba slovenskih sklanjatev. Dodan je nov, sedmi sklon, ki je povsem ohranjen samo še v fužinskem dialektu.

1. imenovalnik (nominativ)

2. rodilnik (genitiv)

3. dajalnik (dativ)

4. tožilnik (akuzativ)

5. mestnik (lokativ)

6. orodnik (instrumental)

7. fužilnik (čefurativ)

– primer uporabe: Pejt kosilat, neh se kolesat, mora greti, prid zun ...


Francoski poljub

Globok poljub usta na usta, nujno z jezikom. Tudi: zalizovanje, žvaljenje (Primorska), bluzenje (Bela krajina).

Primer: "Spolne odnose imava enkrat na teden, francoskega poljuba nisem dobila že nekaj let." (Iz revije Ona)

Najlepša so jutra z francoskimi rogljiči in francoskimi poljubi s Slovencem.a

je najboljši občutek..če se zgodi z ljubljeno osebo...:D


Znati esperanto, kot da bi bil tam doma

Čeprav je verjetno edinega tako pametnega poznal samo Frane Milčinski - Ježek, si že dolga leta vedno več ljudi vedno bolj prizadeva, da bi veljali za takšne.

In trenutno je v svetu približno 2000 otrok, ki jim je esperanto res materinščina. Neverjetno? Ne, zakaj?

Ali poznate www.lernu.net ?

Korajžno, saj se le esperanta lahko naučite hitro in res tako dobro, kot bi bili tam doma.

In kje je tam? Ja kjer koli na svetu.

Primerjaj:

znati internet na pamet

biti za en list pametnejši od knjige

biti prepameten


Mene spet pere

jaz sem dobre volje oziroma mene zelo trga v glav, posledično od okajanja ali uživanja substanc. Pere ga!


A takoj al prec?

Prijazno in zvedavo vprašanje je pravzaprav odgovor na neko željo ali prošnjo, ki je ni mogoče ustreči, ker ni na voljo dovolj časa ali manjka kaj drugega bistvenega.

Primerjaj: A kuj al zdej?

Možen je spodbuden odgovor: Nemogoče naredimo takoj, na čudeže je treba malo počakati, na željo tudi čaramo!


AMZS

1. Avto-moto zveza Slovenije.

2. Moderna kratica za Ata mami zize stiska.

Npr.:

Kolenšek: Ej, kwa delata starca pr teb??

Mito: Mah, AMZS, kukr zmer.


Mamahotel

južnoevropski model družinskega življenja

(Ivan Svetlik, minister za delo, družino in socialne zadeve)


Stekli polž

Naslov izmišljene pravljice, ki ga starši uporabijo, ko se jim ne da pripovedovati zgodb. Ponavadi nastopa skupaj z Jaro kačo, starši pa predstavijo obe pravljici s svojimi dobrimi lastnostmi tako, da se otrok ne more odločiti, katero bi raje slišal.

Primer uporabe:

- Rad bi pravljico za lahko noč!

- Bi raje tisto o Jari kači ali o Steklem polžu?

- O Steklem polžu!

- Ampak o Jari kači je daljša.

- No, pa o Jari kači.

- Ampak o Steklem polžu je lepša.

- No, pa o steklem polžu ...


Zlata ptička

Motivacijsko tekmovanje za neješče otroke. Kdor prvi poje obrok, je zlata ptička, zadnji je črna vrana.

--------------------------------------------------------------------------------

No, pri nas doma se je šlo malo drugače: 1. je zlata ptička, 2. je srebrna ptička, zadnji je pa kurji kljun. Včasih pa, če si hotel poudariti, da si še kaj več, ali pa če nekdo nov prehiti običajno zlato ptičko, je bil pa diamantna ptička ali pa kaj takega, da otrok ni bil žalosten, da ni zlata ptička.

Tudi ženska, ki rada pogoltne vsebino.


Merkatorjevanje

novejši način življenja oziroma filozofska smer, pri kateri je glavno, da kar največ prostega časa preživiš v nakupovalnem centru; pravi strokovnjaki priporočajo, da je za to najbolj primeren čas ob koncih tedna

Primerjaj:

mečkator, najboljši sosed, utrgovinolog

šoping, gleding,

šopingvat, da dropneš ded


Imeti kol v trebuhu

Slovenska različica hrvaškega izraza: Šta imaš kolac u trbuhu?

Primer rabe: razjarjena mati, ki z namenom spodbujanja k pospravljanju zavpije apatičnemu najstniku, v katerega sobi kraljujejo po tleh nametani štunfi in gate: "Kaj se ne zganeš, a imaš mogoče kol v trebuhu?"


Ni pene

ne skrbi, ni problema

Šel bi na koncert, pa so karte po deset tisoč.

Ni pene, poznam nekoga, ki lahko zastonj zrihta.


Štala

"Štala" je v prenesenem pomenu neurejen, zanemarjen in umazan prostor. Prim.: "Kakšno štalo pa imaš tukaj?"

V širšem pomenu se izraz rabi kot opis neurejenega, zmedenega položaja ali dogajanja. Prim.: "Takrat se je začela prava štala!"

V izrazu se nemara skriva tudi klasična referenca na Avgijeve hleve, ki jih je zmogel očistiti šele Heraklej, ko je skoznje napeljal reko. Zato nekdo, ki trdi, da bo naredil red, reče: "Očistil bom to štalo!" in se s tem implicitno postavi na Heraklejevo mesto. Freud v knjigi Der Witz und seine Beziehung zum Unbewußten navaja tale vklik (očitno nekoga, ki je bil kar preveč klasično izobražen): "Le kje je Ariadnina nit, ki vodi iz Scile in Karibde teh Avgijevih hlevov?"


Pirova zmaga

Vojskovanje je bilo v časih starih Grkov in Rimljanov vsakodnevno in tako pomembno početje, da so tudi imena oziroma dejanja nekaterih vojskovodij prešla med stalna rekla. Skušajmo ugotoviti, zakaj je naprimer postalo nesmrtno ime kralja Pira. Pir, po materi potomec trojanskega junaka Ahila, po očetovi strani pa celo samega polbožanskega Herkula, je imel nadvse burno življenje. Že v zibki so mu stregli po življenju očetovi sovražniki in smrti ga je rešila le neomajna zvestoba služabnikov. Zanj je nato skrbel ilirski kralj Glautias, ki ga je komaj dvanajstletnega postavil na prestol rodnega Epira, grške pokrajine, ki je mejila na Makedonijo. Kraljestvo pa je kmalu izgubil, ko se je odpravil slavit poroko ene izmed Glautijevih hčera. Zatekel se je v Egipt, kjer si je z ugodno poroko v kraljevsko družino pridobil dovolj moči, da si je pridobil nazaj oblast nad Epirom. Od tedaj dalje je vse njegovo življenje eno samo vojskovanje. Kot vojskovodja je bil imeniten, zgledoval se je po Aleksandru Velikem in si prizadeval, da bi ga ne le dosegel, ampak celo prekosil. Njegovih vojaških sposobnosti niso občudovali samo prijatelji, ampak tudi sovražniki, med njimi še najbolj Rimljani, s katerimi se je nekoč zapletel v hudo vojno. Kot priznanega vojaškega strokovnjaka - o vojskovanju je spisal tudi celo vrsto knjig - so ga namreč v južno Italijo povabili prebivalci grške kolonije Tarenta, da bi jim pomagal v bojih z Rimljani. Vendar je Pir v Rimljanih naletel na mogočnega, enakovrednega nasprotnika. Pir je v prvi bitki sicer zmagal, vendar je bilo na obeh straneh enako veliko žrtev, tako da je Pir izjavil: "Še ena taka zmaga bi me popolnoma uničila." In prav ta zmaga ga je zapisala v zgodovino...

Kaj torej pomeni PIROVA ZMAGA?

= s prevelikimi žrtvami plačan uspeh, torej malovredna, nekoristna, ničeva. zmaga.


Izžiditi

Beseda izhaja iz povojne poljske tematike in se je porodila v glavi ljubljančana Tima Kosija.

Besedo uporabimo, ko nas kdo izda, izneveri, razdre obljubo.

Primer:

"stari, kok si me izžidiu!"

"izžidovali se pa ne bomo."


Pijem laško, ščijem union

Izraz je nastal zaradi velike ošabnosti Štajercev. Mislijo, da lahko samo oni naredijo dobro pivo...

"lublančani" mislijo da mislimo, a mi preprosto vemo. Sicer pa rek izhaja iz dejstva, da ima union izrazito neizrazit okus in praktično ne vsebuje co2. Zato bolj kot na pivo (beri Laško) spominja na rahlo obarvan telesni izloček.


Pijem union, ščijem laško

Izraz globoke pripadnosti Ljubljanski kotlini, domu pivovarne Union (na Štajerskem, domu pivovarne Laško, je fraza obrnjena). Ultimativni dokaz, da je ena vrsta piva boljša od druge, čeprav sta obe enako zanič.

Fraza se pogosto uporablja na športnih, narodnozabavnih prireditvah in sorodnih pijanskih eks-apadah kot poziv k pretepu (glej geslo Aufbiks, čreva na plot!). Sicer pa ne pove nič kaj dosti o pivu.

Svetujemo previdno uporabo. Preden se frazo izgovori, da bi se izpadlo kul, je potrebno temeljito preveriti barvo etikete piva, ki ga pije družba, saj je to edini kriterij po katerem se rumenkasti mehurčkasti tekočini ločita.


Aufbiks, čreva na plot!

Klic divjine.

(1) Kakopak, sosedu naj crkne krava. To naj po možnosti gleda s svojimi črevi na plankah (plotu).

(2) Dober sosed je mrtev sosed.

(3) Končni rezultat pojava nenadne agresije na gasilskih veselicah, v določenih delih Slovenije znanega pod imenom štajerska ikebana.

(4) Psevdo psihoanalitski termin, ki označuje alkoholni obrat iz samodestruktivne agresije (samomor) v transdestruktivno agresijo. Predstopnje: kva s reku, a ja?, a ti to men pravš?, a s ti en frajer?, te'm na gob'c; sopomenka: bo nojžč pel.

(5) Poziv na pretep na vaških veselicah;


Hvala bogu, da je petek!

na kratko tudi

ha-be-pe ali Hvala bogu, petek!

Vzklik HBP oziroma Hvala bogu, da je petek! izraža navdušenje nad težko pričakovanim koncem tedna.

Pomislek:

Vprašanje pa je, ali bo prihodnji štiridnevni delovni teden zadostoval, da si bomo opomogli od predvidenega splošnega tridnevnega prostega konca tedna.

Primerjaj: čepetek, o-ha-pe ali O, hudič, ponedeljek, dolg kot ponedeljek


Goba

Beseda goba se je začela uporabljati v Škofji Loki.

Uporablja se kot pozdrav.

primer:

"Kje si goba!"

Besedo lahko uporabimo tudi kot oznako za zategnjeno, prekomerno leno ali nekarizmatično osebo.

"Pusti ga, saj vidiš kakšna goba je!"

V okolici Kranja beseda pomeni osebo, ki s svojim življenjskim slogom izstopa iz družbe. Taka oseba si življenjski sloga definira sama in navadno ni pripadnica kakšne subkulture. Beseda ima navadno pozitiven prizvok.

--------------------------------------------------------------------------------

V Ljubljani beseda označuje žensko, ki je sposobna popiti velike količine alkohola, ne da bi le-te vplivale na njene mentalne sposobnosti, je torej ne upijanijo. Veselje ob takem izrazu je še toliko večje, kadar gre za kako majhno, na videz zelo nedolžno dekle, ki pa v pitju čist' raztura.


Dati kajlo

Zabiti nekoga, mu zapreti usta s tem, kar si rekel; tudi zakajlati. Izraz se uporablja ob dobri argumentaciji oz. pri zatretju pogovora zato, saj so ljudje že iz davnih časov pravili (in še danes pravijo) kajla ponavadi trikotnemu kosu lesa, ki si ga zabil pod predmet; ponavadi sod, vrata ali kolo, da se le-ta ni premaknil/a.

A: Kaj delaš?

B: Te nič ne briga!

C: Ooo, kajla!

Kasneje se je izraz uporabljal tudi kot slovenska sarkastična različica avstralske pop pevke Kylie Minogue.

Kajla je pa seksi v novem video spotu!


Ni šans, Hans!

Če nas vzklik Ni šans! nekako ne zadovolji, bomo večji dramatični učinek dosegli z omembo Hansa.

Ni šans, Hans izhaja iz reka Ni šans, je rekel Hans! Okrajšana fraza je ohranila rimo, zanemarila pa sklicevanje na avtoriteto iz razvitega sveta.

Kdo dejansko je Hans, žal, ni znano. Menda z zasebnim letalom občasno še leti čez Slovenijo in pristaja na portoroškem letališču.


Hladen ko špricer

Fraza iz pesmi znanega panonskega mornara Đorđa Balaševića (Božo zvani Pub...)

..." i uvjek ladan ko špricer.:"

Panožno:

1. kvartopirsko-pokerski izraz (po možnosti z zelo temnimi črnimi očali in svetlečimi očki, počasi vdihajoč gledajoči prihajajoče se karte pod potnima dlanema)

2. delovati super tudi v izredno kritičnih situacijah (npr. ..."ampak kljub temu je hladen ko špricer izvedel zadevo do konca......)


lol

Kratica izhaja iz Angleščine. Lol je lahko kratica za dve

stvari:

-laughing out loud (smejati se na ves glas)

-Lots Of Laughs(Veliko smehov)

Kratica se večinoma uporablja za sporazumevanje preko interneta.

Nekateri jo uporabljajo tudi v pogovorih, ki se dogajajo iz oči v oči.


rofl (izgovorjava: kot se napiše)

izraz, ki ga izustimo v primeru, ko želimo izraziti nekaj zelo smešnega, še večkrat pa ga uporabimo kot pretiravanje.

Primer: Mahmed se spotakne in prdne. Smešno je samo njemu, zato se smeje na ves glas. Ti si misliš: "Kakšna mona je!"¨, ampak tega ne izgovoriš, pač pa "Rofl!"

Lahko pa se uporablja za neko stvar ki je zelo smešna in se nam

zdi da zgolj z lol ne bi izrazili kako smešna je neka stvar.

Beseda izhaja iz angleške kratice rofl, ki pomeni Rolling On Floor Laughing (smejoč po tleh se kotalim).


Smeha polna skleda

Fraza se uporablja, kadar se nekdo nekontrolirano smeje (lahko tudi več ljudi), ob tem pa kratki komentarji povzročajo nove salve smeha. Tako se skleda smeha polni in polni, na koncu pa rečemo "smeha polna skleda"

Slovenska različica "laughing out loud"


Priti na boben

obubožati, izgubiti vse premoženje

Fraza izvira iz razprodaje premoženja zadolžene osebe, kjer so v preteklosti ob nedeljah ali praznikih pred cerkvami in javnimi poslopji, kjer so se zbirali ljudje, z bobnanjem in kričanjem oznanjali razprodajo premoženja zadolženca.

Ob bobnanju so naznanjali ime zadolženca, kraj ter čas razprodaje premoženja. Premoženje so lahko razprodajali prosto, vsak je vzel kar je plačal, v primeru bolj zanimivih predmetov ali nepremičnin pa se je izvajala dražba, ki so jo zaradi načina oznanjanja poimenovali dražba na boben. Dražbo so izvajali bobnar, ki je bil lahko obenem tudi kričač ter uradnik, ki je poskrbel za pravno formalne zadeve.


Jebi ga - original

Ko je v kino prišel slovenski film Jebi ga, so si mladi dali duška in kot odgovor na kako žalostno novico o kaki krivici ali neumnosti na veliko zakleli "jebi ga!". Da pa ne bi izpadli kot nevzgojenci, so pristavili še "original" (angleška izgovorjava), s čimer so hoteli povedati, da niso sami krivi za tako rabo besed, saj samo citirajo naslov filma. Običajna je bila tudi posebna gesta z rokami, ko si dodal svoj "original": prsti so bili stisnjeni v pest, le kazalec in palec sta bila sproščena in vzporedna - s to držo si potem potegnil na višini brade v desno in s tem nakazal pripis k naslovu Jebi ga - original.

V hitri elektronski komunikaciji se je uveljavil zapis "jbg".


Fakof

tudi: fakof jebi se!

Fakof je beseda številnih, ali bolje rečeno, skoraj neomejenih pomenov. Izjemno pomembno je, kako se besedo naglaša, ter kako dolgi so izrečeni samoglasniki. Če poudarimo "o" ali še posebej zategnemo "f" na koncu besede, se njen pomen popolnoma spremeni.* Poznavalci, ki s to besedo znajo pravilno operirati, lahko z njo povedo in dorečejo pravzaprav skoraj vse. Predvsem ima beseda izjemno uporabno vrednost pri pogajalskih prijemih v moški družbi.

Beseda fakof ima še en točno določen pomen, in sicer pomeni starejši izraz za pijačo, katere osnovni sestavini sta pivo in tonik (danes se tej pijači v nepoznavalskih krogih reče »pir s švepsom«). Naročanje te pijače zna biti izjemno zanimivo in zabavno. Ko pride natakar in te vpraša, kaj si želiš, mu kratko in odrezavo odvrneš: »Fakof«!

--------------------------------------------------------------------------------

* Moja osebna izkušnja je, da "fakooof" s širokim in nekako zateglim, malo nosnim o (način govora deluje malce zdolgočaseno) rabijo predvsem ženske, ko oponašajo kake finoče (mlajša generacija seveda).


Žežiti

Univerzalni glagol, ki nadomešča vse ostale glagole. Z nadomeščanjem ostalih glagolov je silno poenostavljena komunikacija, saj od uporabnika ne zahteva poznavanje vseh glagolov iz SSKJ, kar je še posebej pomembno za že tako preutrujeno študentsko populacijo. Iz konteksta stavka je moč razbrati njegovo sporočilo. Glagol žežiti je nalezljivo raznesel Srečko (direktor podjetja Hot-line r.p.p. iz korporacije Liska's group) v sredini 90-ih let. Po uveljavitvi je komunikacija znotraj korporacije potekala dosti bolj gladko, enigmatiki pa so se zabavali z dešifriranjem e-sporočil, kjer so bili šumniki zaradi neinstalirane srednjeevropske pisave zamenjani s kvadratki.

primeri:

A čmo ožežit kako pivo?

Žeži me glava ko sto mater.

U, ta veturca (avto) pa hudo žeži.

Tukaj ožeživa črto in glej, da jo ne prežežiš.

Žal nimam časa za žeženje z vami, se moram it žežit, ker imam jutri izpit.

Ma žeži se!

Tistale tamala je pa za ožežit.

Žežiš?

--------------------------------------------------------------------------------

Glagol "ožežiti" se ponavadi rabi v smislu "daj glasbo bolj na glas": "Ožeži malo!"


 

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zabava Pregled zabave Slovar slovenščine Slovar žive slovenščine