Pomembno je tudi nedeljsko dopoldansko druženje

Bolšji sejem OrehovciOb gasilskem domu PGD Orehovci, tik ob regionalni cesti Gornja Radgona – Ptuj, že vrsto let deluje bolšji sejem, ki se ne glede na letni časi, odvija vsako prvo nedeljo v mesecu. Na sejmu svoje predmete, ne nove, pač pa stare, prodajajo tisti, ki jih niso odvrgli v smeti in se zavedajo, da bi jih lahko kdo še uporabil. Sejem je zanimiv tudi za zbiratelje starin, saj so mnogi predmeti stari, nekateri tudi več kot sto let. Kot so nam povedali organizatorji iz PGD Orehovci, je sejem namenjen tudi nedeljskemu dopoldanskemu druženju, ki ga je v zadnjem času, ko imamo vsi preveč obveznosti, vse manj. Za nekatere domačine in tudi sosede iz vasi v okolici in celo iz Gornje Radgone in Radencev, je prva nedelja v mesecu, ravno zaradi orehovskega sejma, postala pravi praznik.

Bolšji sejem v Orehovcih še deluje

Po šestdesetih srečnih letih, spet pred oltar in matičarja

Biserna poroka FleisingerKonec minulega tedna sta v krogu domačih in prijateljev 60 let skupnega zakonskega življenja praznovala Marija in Karel Fleisinger iz Spodnjih Ivanjcev. Enako kot pred šestdesetimi leti sta slavljenca tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Civilni obred, ki ga je ob asistenci matičarja Mirka Ferenca, opravil župan občine Gornja Radgona Stanko Rojko, je potekal v prostorih srednjeveškega negovskega gradu. Nekoliko presenetljivo je le dejstvo, da sta slavljenca v cerkvi obeležila biserno, civilno pa diamantno poroko, kot je pisalo na listini, ki sta jo Marija in Karel prejela od župana Rojka. Po matičarjevi predstavitvi življenjske zgodbe zakoncev, jima je tudi župan namenil nekaj lepih besed in jima izročil omenjeno Diamantno poročno listino občine Gornja Radgona.

Biserno poroko sta obhajala zakonca Marija in Karel Fleisinger

Zlati medalji tudi v Kranj in Ljubljano

Antonovanje 2019V Jeruzalemsko – Ormoških vinorodnih goricah, natančneje na Kogu, vasici v ormoški občini ob hrvaški meji, so tudi letos ob godu sv. Antona puščavnika pripravili številne prireditve, ki so jih poimenovali „Antonovanje 2019". In čeprav se je v dobrem tednu (Antonov koncert MePZ Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica; Kulinarični večer na Turistični kmetiji Hlebec; Prireditev „Čurke in vino 2019"; Antonovo kegljanje z lokalno ponudbo na stojnicah; pogovor na temo "Priložnosti podeželja in lokalnih ponudnikov"; Čurkarijada s kulinaričnim razvajanjem - Odprta kuhinja, pokušina čurk in vina, stojnice lokalnih ponudnikov, pester program, prihod slovenskega vinskega kraljestva, 11. razstava na temo reje prašičev...; Romanje k Sv. Antonu Puščavniku; sv. maša za žive in pokojne prašičerejce ter zdravje pri živini;10. srečanje vozil Steyr kluba Kog in starodobnikov, srečanje domačih ansamblov in folklornih skupin, lokalna ponudba na stojnicah...), je bilo v ospredju ocenjevanje čurk s strokovno komisijo in komisijo potrošnikov. Čeprav je vse dogajanje bilo zelo zanimivo posebej kaže omeniti tudi kulinarični dogodek na Turistični kmetiji Hlebec, kjer so obiskovalce počastili s šesthodnim menijem, v katerem so kraljevale kašnate klobase oz. čurke, kot jim pravijo domačini. Tradicionalni lokalni kuhinji so – kot to vedo pri Hlebcu – vnesli pridih sodobnosti.

„Antonovanje 2019

Pripravili so prvo izmenjevalnico otroških oblačil in igrač, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

Izmenjevalnica oblačil in igračPo decembrski izjemno uspešni „izmenjevalnici" oblačil in obutve za otroke in odrasle, je v sodelovanju radgonske Iniciative Rastišče, skupaj s soboško igralnico Mali ČuDo, ter Mensano, pripravila še „Izmenjevalnico otroških oblačil in igrač" in vsega ostalega. Z željo, da bi nekoliko omilili zapravljanje in razsipništvo, so v igralnico Mali ČuDo v prostorih Mensane v Murski Soboti aktivisti omenjenih organizacij pritegnili kakšno stotnijo otrok in njihovih mamic, očkov, dedkov in babic, ki so prinašali svoje reči, domov pa odnašali „nova" oblačila, obutev, igrače... Glede na to, da je šlo za prvo tovrstno izmenjevalnico, sta glavni organizatorici dogodka, Nika Škof (Rastišče) in Barbara Muhič (Mali ČuDo), zadovoljni z obiskom in tudi izmenjavo. Povesta tudi, da je izmenjevalnica otroških oblačil, igrač in vseh ostalih otroških potrebščin omogočala trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe in igralnega parka otrok, ki je povrhu še zastonj.

Zamenjali so igrače, oblačila in obutev

Pred pol stoletja sta začela iz nič, a z veliko ljubezni

Zlata poroka DruzovičEnako, kot pred 50 leti, ko sta si pred matičarjem in pred oltarjem izrekla zvestobo Zofija in Karel Druzovič iz Gočove pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah, sta tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Takrat sta k civilni poroki odšla v Lenart, cerkveni pa v cerkev Sv. Trojice, kjer sta sedaj potekala oba obreda. Civilni obred zlate poroke je tokrat, ob matičarki Dragici Kramberger, prvič v vlogi župana opravil David Klobasa. Dragica je na drobno opisala življenje in delo zlatega para, župan pa jima je namenil nekaj prijaznih besed, ter jima izročil zlatoporočno spominsko listino, ter darilo občine.

Zlato poroko sta obhajala Zofija in Karel Druzovič iz Slovenskih goric

Po šestih desetletjih spet pred istim oltarjem

Biserna poroka SteyerV teh zimskih dneh, ko je največ praznikov in praznovanj, sta 60-letnico poroke, torej biserno poroko obeležila Marija in Ivan Steyer iz Črncev v Apaški dolini. Enako kot pred šestimi desetletji, sta se zakonca, tudi tokrat, skupaj s svojimi domačimi, sosedi in prijatelji, k bisernoporočnemu obredu podala v farno cerkev v Apačah. Pred cerkvijo ju je z igranjem pozdravila Pihalna godba Apače, pri kateri je nekoč igral tudi njun pokojni sin Ivan. Ko so njuni svatje v cerkvi postavili špalir, ju je župnik Janez Ferencek povabil v cerkev, k zahvalni maši in bisernoporočnemu obredu, ki je potekal med darovano sv. mašo.

Pred 60 leti sta se poročila Marija in Ivan Steyer iz Črncev

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Za praznike si je podaril leseno kolo

 

Marjan Dolamič ima zanimivega konjička, izdeluje namreč lesena kolesa brez enega samega vijaka ali žeblja; Za nekatere je Radgončan novi Janez Puh, saj že snuje načrte za avtomobil iz lesa 

Leseno koloZa mnoge osebe, ki dosežejo kakršenkoli rekord ali izstopajo po kakšni drugi plati, med ljudmi obstajajo samo dve mnenji; geniji in čudaki.

Toda naš tokratni sogovornik, ki gotovo sodi med zanimive in uspešne posameznike, 62 - letni Marjan Dolamič s Trat v Gornji Radgoni, gotovo ne sodi ne med genije in še najmanj med čudake. Gre pravzaprav za preprostega človeka, ki je enostavno zaljubljen v les, in ki se po upokojitvi ukvarja z dokaj nenavadnim konjičkom, saj si krajša čas z izdelavo lesenih koles. Pa ne serijsko, temveč unikatno je naredil posebno kolo, prav takšno, ki so ga naši predniki delali pred stoletji, iz lesa, pa brez enega samega kovinskega vijaka ali žeblja. Na Marjanovem kolesu iz češnjevega lesa, ki si ga je po dveh tednih „trdnega“ dela izdelal za praznično darilo, ker da mu žena Majda ničesar ne podari, sta samo obroča na kolesih železna, ostalo pa le izključno les.

Marjanu tudi sploh les pomeni vse v življenju, ženi Majdi pa rože, kar je vidno okrog lepega doma na Tratah, kamor sta se preselila po upokojitvi. Pred tem je Marjan Dolamič kar 38 let delal predvsem s kovinami in plastiko, najmanj z lesom, v Audijevi tovarni avtomobilov v Nemčiji, a je kljub temu ostal zvest lesu. Sedaj ko sta se z ženo Majdo upokojila in vrnila v domovino pa je zanj les še vedno na prvem mestu. Tako je pred nekaj meseci na domačiji žene Majde na Seniku pri Sv. Tomažu v Prlekiji, rešil češnjo, ki je že bila namenjena za kurjavo, si je prav iz lesa slednje izdelal leseno kolo, ki je dejansko izdelek, ki bi se mu lahko našlo mesto v encikopedijah. Vse tiste, ki Marjana poznajo niti ne moti, da je po skoraj štirih desetletjih dela v tovarni avtomobilov, kjer ni lesa, še vedno ostal zaljubljen v ta najbolj enostaven in naraven material. Marjan se je namreč v mladosti v Gradbenem podjetju Radgona izučil za mizarja, in čeprav je življenje ubralo neko drugo pot, se je znova vrnil svoji veliki ljubezni – lesu.

„Nedavno sem na nekem sejmu v sosednji Avstriji videl zanimivo leseno kolo, ki me je navdušilo. Nisem ga niti fotografiral, temveč sem odločil predvsem po spominu izdelati nekaj podobnega. Le nekaj dni potem, sem na ženini domačiji opazil, da so posekali češnjo in jo požagali na metrska polena, torej za kurjavo. Prepričal sem jih, da je takšen les škoda skuriti in sem les odpeljal domov v Gornjo Radgono. In potem, v približno štirinajstih dneh je v priročni delavnici nastalo tole kolo, ki ga lahko brez skrbi pelješ, saj ima vse kar potrebuje takšno vozilo. Vse je iz lesa narejeno tako kot so ga pred stoletji izdelovali naši predniki. Da ne bi preveč škripalo sem uredil tudi mazalico, kamor nalijem malo olja, da podmaže celotno prenosno os.. Vse je sicer iz lesa, tudi vezi med posameznimi deli, edino obroča na kolesih sta iz železa“, nam pove skromni Marjan, ki pravi, da mu je tovrstno „rezbarjenje“ konjiček za krajšanje dolgočasja. „Eni si raje krajšajo čas v gostilnah, jaz pa se pač kratkočasim pri svojem konjičku“, pravi naš sogovornik, ki dodaja, da že pripravlja projekte in vse potrebno za izdelavo lesenega avtomobila, ki bo tudi nekaj posebnega. In prav zaradi tega ter tudi zaradi kolesa, ki ga je sedaj izdelal, Marjana Dolamiča nekateri že imenujejo novi Janez Puh, ki je rojen blizu Gornje Radgone, kjer se je med drugim šolal, pozneje pa zaslovel v sosednji Avstriji. Marjan resda nima namena zasloveti tako kot Puh, vesel pa je, da njegove mojstrovine občuduje širša javnost...

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zanimivosti Za praznike si je podaril leseno kolo