„Čolnikov" klopotec straši in odganja ptiče!

Klopotec BenediktPodobno kot povsod po Slovenskih Goricah, Prlekiji in Halozah, so tudi benediški vinogradniki začeli s prireditvijo, ki bo poslej potekala tradicionalno vsako leto. Gre za postavljanje klopotca kot znaka ohranjanja kulturne dediščine, letos pa je postavitev klopotca nekoliko hitrejša, saj grozdje hitro dozoreva in potrebno je čim prej strašiti in odganjati ptiče. Letos ga je Turistično vinogradniško društvo Benedikt, postavilo prvič in sicer nad novim platojem ob svojih brajdah in kleti, ter tik ob Čolnikov domačiji, kjer bo klopotec poslej stal vsako leto. Na veselem dogodku, kjer ni manjkalo niti kulinaričnih in tekočih dobrot, se je zbralo kar nekaj članic in članov društva, ter tudi drugih vinogradnikov in vinogradnic, večino dela na „štangi" pa sta opravila aktualni predsednik, Marjan Farasin, in častni predsednik ter vinski vitez Zlatko Borak.

Postavljanje klopotca, kar so prvič uprizorili tudi benediški vinogradniki, je pravi praznik

Devetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe, kjer je nastopilo rekordnih 19 ekip

Bujta repaV okviru 23. Pomurskega poletnega festivala (PPF), ko se v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi 9. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne in zgodovinske dediščine.

Vinogradniki pred upokojenkami in gostinci

Prišli sta tudi učiteljici Marija in Rozina

Srečanje sošolcev OŠ SJoŠSončna in vroča sobota, zadnja v letošnjem juliju, je bila pravšnji dan za 5. srečanje nekdanjih učencev OŠ Videm ob Ščavnici (sedaj OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici), ki so rojeni leta 1951. Nadvse prijetnega srečanja, ki ga je organiziral Ivan Weindorfer, se je udeležila dobra tretjina nekdanjih učenk in učencev, ki so osnovnošolske klopi greli med leti 1958/65. Srečanje se je začelo s sveto mašo, ki jo je, za pokojne in žive učence, v farni cerkvi Sv. Jurija, daroval duhovni pomočnik Mirko Rakovec. Del srečanja so namenili tudi obisku pokopališča pri Svetemu Juriju, kjer so se poklonili spominu pokojnim sošolcem. Med njimi je tudi nedavno umrli Vlado Kocuvan, ki je bil organizator preteklih tovrstnih srečanj.

Srečali so se sošolci OŠ Videm ob Ščavnici, letniki 1951

Pri Sveti Ani so tekmovali v kuhanju štajerske kisle juhe, zmagala pa je ekipa iz Apaške doline

Kisla juha Sv. AnaV okviru obeleževanja občinskega praznika občine Sveta Ana v Slovenskih goricah - Aninega tedna 2018, je na dvorišču okrepčevalnice Šenk pri Sveti Ani potekalo tradicionalno, 8. tekmovanje v kuhanju štajerske kisle juhe. Ob pomoči nekaterih drugih društev in organizacij, predvsem pa številnih sponzorjev in donatorjev, so zanimiv dogodek odlično pripravili Kulinarično društvo kisla juha Sveta Ana, KO RK Lokavec in Okrepčevalnica Šenk. Žal je letos udeležba bila skromna, saj so tekmovale le štiri (lani: 14) ekipe, kljub temu je vzdušje bilo enkratno, tako da je tudi alfa in omega prireditve Lili Uroševič bila zadovoljna s celotnim dogajanjem, enako tudi nastopajoči kuharji in kuharice. Peta domača ekipa organizatorjev „Kulinarično društvo kisla juha" je skuhala skoraj poln 300-litrski kotel juhe, tako da te priljubljene jedi ni zmanjkalo. Po razglasitvi rezultatov tekmovanja so tako lahko razdelili več kot 300 porcij zanimive jedi iz svinjskih nogic, želodcev, plečke, korenčka, krompirja, čebule...in različnih začimb.

Črnci pred Gospodinjami in Pogledom

Pokazali so kako se je nekoč želo in kosilo

Žetev Spodnja ŠčavnicaMesec julij je čas počitnic, dopustov, velike vročine, različnih prireditev in dogodkov, pa tudi čas žetve zlatega zrnja. Prav v tem času je v organizaciji Društva podeželskih žena Gornja Radgona, kateremu so pomagali KZ Radgona, Občina in KSS Radgona, ob vaško gasilskem domu v Spodnji Ščavnici potekal, že 36. po vrsti, tradicionalni praznik žetve, ki iz leta v leto sicer potrjuje, da je tovrstno ohranjanje starih kmečkih običajev in opravil, vedno dobrodošlo, a žal se ga mlajši redko udeležujejo, da bi se česa naučili. In čeprav je v zadnjih letih vedno več takšnih in drugačnih prireditev povezanih z žetvijo, je tista v Spodnji Ščavnici nekaj posebnega, saj sodi med začetnike na tem področju, ob tem pa je to prireditev, ki vsako leto pritegne nekaj žanjic in koscev, zraven pa veliko več obiskovalcev.

Društvo podeželskih žena Gornja Radgona ohranja in obuja najpomembnejšo kmečko opravilo, ročno žetev pšenice

Milena Benko z maksimalnim številom točk

Naj kvašeni rogljičkiV okviru 36. dneva žetve v Spodnji Ščavnici sta Društvo podeželskih žena (DPŽ) Gornja Radgona in Zveza kmetic Slovenije (ZKS) pripravila I. državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov (kifelcev). Na prvem tovrstnem dogodku, ki ga lahko poimenujemo tudi državno prvenstvo, je strokovna komisija, katero je vodila predsednica Zveze kmetic Slovenije, Irena Ule (zraven sta bili še Nada Flegar in Celestina Strajnšek) z Biotehnične fakultete Univerze v Ljubljani, ocenila osem vzorcev te priljubljene sladice oz. sladkega prigrizka.

Pripravili so prvo državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov

Ob svečani otvoritvi prenovljenega ŠRC Nemčavci, tudi zanimiva nogometna tekma

ŠRC NemčavciV okviru praznovanja letošnjega občinskega praznika MO Murska Sobota, so posebno zadovoljstvo doživeli prebivalci primestne KS Nemčavci, kjer v 85 gospodinjstvih živi okoli 300 ljudi. V kompleksu vaško-gasilskega doma in ŠRC Nemčavci, tik ob regionalki, ki iz Murske Sobote vodi proti madžarski meji, je namreč potekala slovesna otvoritev Športno rekreacijske turistične točke Nemčavci. Gre za projekt, ki so ga pridobili iz programa LAS (Lokalna akcijska skupina) Goričko 2020 in ga financira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja - Evropa investira v podeželje. S položitvijo umetne trave na bivšem teniškem igrišču so v Nemčavcih tako pridobili eno igrišče za tenis in večnamensko igrišče za košarko, rokomet, odbojko in mali nogomet. Prednost umetne trave pred opečno podlago, ki je bila prej na teniškem igrišču, je predvsem v vzdrževanju in možnosti uporabe skozi celo leto.

Nemčavci imajo čudovit športno-rekreacijski center

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Za praznike si je podaril leseno kolo

 

Marjan Dolamič ima zanimivega konjička, izdeluje namreč lesena kolesa brez enega samega vijaka ali žeblja; Za nekatere je Radgončan novi Janez Puh, saj že snuje načrte za avtomobil iz lesa 

Leseno koloZa mnoge osebe, ki dosežejo kakršenkoli rekord ali izstopajo po kakšni drugi plati, med ljudmi obstajajo samo dve mnenji; geniji in čudaki.

Toda naš tokratni sogovornik, ki gotovo sodi med zanimive in uspešne posameznike, 62 - letni Marjan Dolamič s Trat v Gornji Radgoni, gotovo ne sodi ne med genije in še najmanj med čudake. Gre pravzaprav za preprostega človeka, ki je enostavno zaljubljen v les, in ki se po upokojitvi ukvarja z dokaj nenavadnim konjičkom, saj si krajša čas z izdelavo lesenih koles. Pa ne serijsko, temveč unikatno je naredil posebno kolo, prav takšno, ki so ga naši predniki delali pred stoletji, iz lesa, pa brez enega samega kovinskega vijaka ali žeblja. Na Marjanovem kolesu iz češnjevega lesa, ki si ga je po dveh tednih „trdnega“ dela izdelal za praznično darilo, ker da mu žena Majda ničesar ne podari, sta samo obroča na kolesih železna, ostalo pa le izključno les.

Marjanu tudi sploh les pomeni vse v življenju, ženi Majdi pa rože, kar je vidno okrog lepega doma na Tratah, kamor sta se preselila po upokojitvi. Pred tem je Marjan Dolamič kar 38 let delal predvsem s kovinami in plastiko, najmanj z lesom, v Audijevi tovarni avtomobilov v Nemčiji, a je kljub temu ostal zvest lesu. Sedaj ko sta se z ženo Majdo upokojila in vrnila v domovino pa je zanj les še vedno na prvem mestu. Tako je pred nekaj meseci na domačiji žene Majde na Seniku pri Sv. Tomažu v Prlekiji, rešil češnjo, ki je že bila namenjena za kurjavo, si je prav iz lesa slednje izdelal leseno kolo, ki je dejansko izdelek, ki bi se mu lahko našlo mesto v encikopedijah. Vse tiste, ki Marjana poznajo niti ne moti, da je po skoraj štirih desetletjih dela v tovarni avtomobilov, kjer ni lesa, še vedno ostal zaljubljen v ta najbolj enostaven in naraven material. Marjan se je namreč v mladosti v Gradbenem podjetju Radgona izučil za mizarja, in čeprav je življenje ubralo neko drugo pot, se je znova vrnil svoji veliki ljubezni – lesu.

„Nedavno sem na nekem sejmu v sosednji Avstriji videl zanimivo leseno kolo, ki me je navdušilo. Nisem ga niti fotografiral, temveč sem odločil predvsem po spominu izdelati nekaj podobnega. Le nekaj dni potem, sem na ženini domačiji opazil, da so posekali češnjo in jo požagali na metrska polena, torej za kurjavo. Prepričal sem jih, da je takšen les škoda skuriti in sem les odpeljal domov v Gornjo Radgono. In potem, v približno štirinajstih dneh je v priročni delavnici nastalo tole kolo, ki ga lahko brez skrbi pelješ, saj ima vse kar potrebuje takšno vozilo. Vse je iz lesa narejeno tako kot so ga pred stoletji izdelovali naši predniki. Da ne bi preveč škripalo sem uredil tudi mazalico, kamor nalijem malo olja, da podmaže celotno prenosno os.. Vse je sicer iz lesa, tudi vezi med posameznimi deli, edino obroča na kolesih sta iz železa“, nam pove skromni Marjan, ki pravi, da mu je tovrstno „rezbarjenje“ konjiček za krajšanje dolgočasja. „Eni si raje krajšajo čas v gostilnah, jaz pa se pač kratkočasim pri svojem konjičku“, pravi naš sogovornik, ki dodaja, da že pripravlja projekte in vse potrebno za izdelavo lesenega avtomobila, ki bo tudi nekaj posebnega. In prav zaradi tega ter tudi zaradi kolesa, ki ga je sedaj izdelal, Marjana Dolamiča nekateri že imenujejo novi Janez Puh, ki je rojen blizu Gornje Radgone, kjer se je med drugim šolal, pozneje pa zaslovel v sosednji Avstriji. Marjan resda nima namena zasloveti tako kot Puh, vesel pa je, da njegove mojstrovine občuduje širša javnost...

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zanimivosti Za praznike si je podaril leseno kolo