Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Za praznike si je podaril leseno kolo

 

Marjan Dolamič ima zanimivega konjička, izdeluje namreč lesena kolesa brez enega samega vijaka ali žeblja; Za nekatere je Radgončan novi Janez Puh, saj že snuje načrte za avtomobil iz lesa 

Leseno koloZa mnoge osebe, ki dosežejo kakršenkoli rekord ali izstopajo po kakšni drugi plati, med ljudmi obstajajo samo dve mnenji; geniji in čudaki.

Toda naš tokratni sogovornik, ki gotovo sodi med zanimive in uspešne posameznike, 62 - letni Marjan Dolamič s Trat v Gornji Radgoni, gotovo ne sodi ne med genije in še najmanj med čudake. Gre pravzaprav za preprostega človeka, ki je enostavno zaljubljen v les, in ki se po upokojitvi ukvarja z dokaj nenavadnim konjičkom, saj si krajša čas z izdelavo lesenih koles. Pa ne serijsko, temveč unikatno je naredil posebno kolo, prav takšno, ki so ga naši predniki delali pred stoletji, iz lesa, pa brez enega samega kovinskega vijaka ali žeblja. Na Marjanovem kolesu iz češnjevega lesa, ki si ga je po dveh tednih „trdnega“ dela izdelal za praznično darilo, ker da mu žena Majda ničesar ne podari, sta samo obroča na kolesih železna, ostalo pa le izključno les.

Marjanu tudi sploh les pomeni vse v življenju, ženi Majdi pa rože, kar je vidno okrog lepega doma na Tratah, kamor sta se preselila po upokojitvi. Pred tem je Marjan Dolamič kar 38 let delal predvsem s kovinami in plastiko, najmanj z lesom, v Audijevi tovarni avtomobilov v Nemčiji, a je kljub temu ostal zvest lesu. Sedaj ko sta se z ženo Majdo upokojila in vrnila v domovino pa je zanj les še vedno na prvem mestu. Tako je pred nekaj meseci na domačiji žene Majde na Seniku pri Sv. Tomažu v Prlekiji, rešil češnjo, ki je že bila namenjena za kurjavo, si je prav iz lesa slednje izdelal leseno kolo, ki je dejansko izdelek, ki bi se mu lahko našlo mesto v encikopedijah. Vse tiste, ki Marjana poznajo niti ne moti, da je po skoraj štirih desetletjih dela v tovarni avtomobilov, kjer ni lesa, še vedno ostal zaljubljen v ta najbolj enostaven in naraven material. Marjan se je namreč v mladosti v Gradbenem podjetju Radgona izučil za mizarja, in čeprav je življenje ubralo neko drugo pot, se je znova vrnil svoji veliki ljubezni – lesu.

„Nedavno sem na nekem sejmu v sosednji Avstriji videl zanimivo leseno kolo, ki me je navdušilo. Nisem ga niti fotografiral, temveč sem odločil predvsem po spominu izdelati nekaj podobnega. Le nekaj dni potem, sem na ženini domačiji opazil, da so posekali češnjo in jo požagali na metrska polena, torej za kurjavo. Prepričal sem jih, da je takšen les škoda skuriti in sem les odpeljal domov v Gornjo Radgono. In potem, v približno štirinajstih dneh je v priročni delavnici nastalo tole kolo, ki ga lahko brez skrbi pelješ, saj ima vse kar potrebuje takšno vozilo. Vse je iz lesa narejeno tako kot so ga pred stoletji izdelovali naši predniki. Da ne bi preveč škripalo sem uredil tudi mazalico, kamor nalijem malo olja, da podmaže celotno prenosno os.. Vse je sicer iz lesa, tudi vezi med posameznimi deli, edino obroča na kolesih sta iz železa“, nam pove skromni Marjan, ki pravi, da mu je tovrstno „rezbarjenje“ konjiček za krajšanje dolgočasja. „Eni si raje krajšajo čas v gostilnah, jaz pa se pač kratkočasim pri svojem konjičku“, pravi naš sogovornik, ki dodaja, da že pripravlja projekte in vse potrebno za izdelavo lesenega avtomobila, ki bo tudi nekaj posebnega. In prav zaradi tega ter tudi zaradi kolesa, ki ga je sedaj izdelal, Marjana Dolamiča nekateri že imenujejo novi Janez Puh, ki je rojen blizu Gornje Radgone, kjer se je med drugim šolal, pozneje pa zaslovel v sosednji Avstriji. Marjan resda nima namena zasloveti tako kot Puh, vesel pa je, da njegove mojstrovine občuduje širša javnost...

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zanimivosti Za praznike si je podaril leseno kolo