Na vaških igrah najboljši meščani!

Vaške igre MahovciPodobno kot vsako leto so pomladni in poletni konci tednov namenjeni takšnim in drugačnim družabnim prireditvam in dogodkom. In tako tudi na skrajnjem severovzhodu države ne mine vikend, da se ne bi zgodilo na desetine tovrstnih zabavnih srečanj in druženj. Med slednjimi so bile tudi 2. vaške igre, ki so potekale na Športnem centru v Mahovcih v Apaški dolini, kjer je sodelovalo šest ekip, in sicer: Turistično društvo Brod (Sladki Vrh), Turistično društvo Čemaž Apaške doline iz Podgorja, Športno turistično društvo Nasova, Vas Lutverci, ekipa Kremenčkovi iz Gornje Radgone in domača ekipa Športno-turističnega društva Mahovci iz Mahovcev, ki je zadevo tudi pripravila.

Med šestimi ekipam v Mahovcih so slavili Radgončani

Bliža se IV. Družinski festival „Mačje mesto 2018"!

Mačje mesto V organizaciji občine Radenci bo v tamkajšnjem parku od 22. do 24. junija potekal IV. Družinski festival Mačje mesto. Nastanek Mačjega mesta je navdihnil častni občan in domačin Radencev, pokojni Kajetan Kovič, ki je ustvaril najbolj znanega slovenskega mačka, mačka Murija. Tridnevni festival želi z ustvarjalnimi delavnicami, kulturnimi vsebinami, športno-rekreativnimi aktivnostmi, kulinariko in drugimi spremljevalnimi dejavnostmi postaviti Radence na turistični zemljevid družinskih festivalov.

Kovičev maček Muri je navdušil Radenčane

Med ohranjanje kulturne dediščine in ljudskih običajev gotovo sodi tudi košnja z ročno košnjo

Kosci Norički VrhGlede na to, da z nenehnim tehnološkim razvojem, čedalje bolj izginjajo različna opravila in vse tisto, česar se spominjajo predvsem starejši ljudje, je dobro, da obstajajo takšna in drugačna društva ter organizacije, ki z različnimi prireditvami ohranjajo ljudske običaje in kulturno dediščino, med katero sodi tudi košnja po starem kot so to počeli naši predniki. In s takšno „etno košnjo" koristijo tudi posamezni lastniki hribovitega terena, ki nimajo ovac ali koz, da bo „pokosile" odvečno travo.

Ročna košnja v Noričkem Vrhu

Šmarski troti iz Litije najboljši v Prekmurju

Paprikaš PolanaV lepem in sončnem vremenu je konec minulega tedna, ob „Lovenjakovem dvoru", znani prekmurski gostilni, v Polani pri Murski Soboti, potekala tradicionalna in sedaj že jubilejna, 10. paprikašijada z zanimivim programom, ki ga je povezovala moderatorka Silva Vrbnjak. Ker je paprikaš zelo razširjena lokalna jed v Pomurju, so se „Lovenjakovi" organizatorji že pred desetletjem odločili vsako leto pripravljati tekmovanje v kuhanju paprikaša, udeleženci pa si lahko izberejo, ali bo to piščančji, svinjski, kunčji, gobov, ribji..., saj meso le delno prispeva k okusu same jedi. Strokovnjaki, ki so ocenjevali izdelke tekmovalnih ekip so namreč mnenja, da vse druge sestavine, predvsem mleta paprika, čebula, malo moke, kisla smetana in malo vina, dajo paprikašu pravi okus. In če je včasih organizatorjem malo ponagajalo vreme, je tokrat tekmovalcem bilo zelo vroče, saj je poleg sonca „žgal" tudi odprti ogenj z asfalta.

V Polani je desetič zadišalo po štirih (piščančji, prašičji, kunčji in gobov) vrstah paprikaša

Radijski poslušalci Snopa iz vse Slovenije so se srečali v Slovenskih Goricah

Slovo od SNOP-aNa Izletniško turistični kmetiji Žökš pri Mlinarjevih, na Zgornjih Žerjavcih pri Lenartu, je konec tedna potekalo zanimivo srečanje »Nočnih ptičev«, poslušalcev skupnega nočnega radijskega programa imenovanega Snop, v katerem je nekoč sodelovalo več kot ducat radijskih nekomercialnih postaj iz vse države. Ker je bil ob koncu lanskega leta program ukinjen, v njem so nazadnje sodelovali le še: Radio Velenje, Radio Slovenske gorice, Radio Ptuj, Radio Celje in Radio Murski val, so njegovi zvesti poslušalci pripravili slovesen pokop svojega snopa. Organizirala ga je Ana Maras-Pika iz Lenarta, ki je na srečanje povabila 48 zvestih poslušalcev snopa iz različnih krajev Slovenije. Snopu v spomin so pripravili tudi veliko »žalno«, črno obrobljeno torto z narobnim križem, ki je simbolizirala njegov grob. Kot se na »pogrebu« spodobi, je Snopu v slovo spregovoril njegov zvesti poslušalec Ludvik Kupšek iz Trbovelj.

Žalno slovo od Snopa s črno obrobo na torti

Šola več ne stoji, prijateljstva pa so ostala

Sošolci Spodnja ŠčavnicaNa Turistični kmetiji Hari v Spodnji Ščavnici je potekalo izjemno zanimivo, prijetno in veselo srečanje nekdanjih učencev in učiteljev OŠ Spodnja Ščavnica. Sami dedki in babice, kjer so tudi najmlajši stari okoli 70 let, so se srečali v prekrasnem okolju, kjer je prebujajoča narava ozelenila Ščavniško dolino, na katero seže pogled s Harijeve lepo urejene turistične postojanke. Zbrani učenke in učenci so se ob pogledu v dolino ozirali, da bi uzrli njihovo nekdanjo šolo, ki jim je dajala znanje za življenje. Zastonj! Kajti šole ni več, porušena je in na tem prostoru sedaj stoji mogočni stanovanjski blok, v katerem živi nova mladost.

Srečali so se babice in dedki, učenci nekdanje OŠ Spodnja Ščavnica

Za veselo vzdušje sta poskrbela sin in vnukinja!

Biserna poroka MagušaLe redkim zakonskim parom je dano, da bi dočakali 60 let skupnega zakonskega življenja, saj se eni že prej ločijo, drugi pa prej zapustijo ta svet. Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša v občini Sv. Jurij ob Ščavnici, pa sta ta visoki jubilej – biserno poroko dočakala in proslavila skupaj z najbližjimi sorodniki in prijatelji. Slavje ob bisernem zakonskem jubileju Magušovih se je začel v farni cerkvi Sv. Jurija ob Ščavnici, kjer je zahvalno mašo, ob sodelovanju p. Lavrencija, daroval domači župnik Boštjan Ošlaj.

Zavidljivo biserno poroko sta praznovala Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Ko zadiši iz mini pekarne Vidonjevih v Bodoncih...

 

Čeprav gre za dopolnilno dejavnost na kmetiji, pekarna Vidonja v Bodoncih na Goričkem prinaša družini pomemben kos kolača v družinskem proračunu; Vrtanek in domači kruh iz krušne peči gredo kot za med

Vidonja BodonciV današnjem kriznem času, ko težave stiskajo z vseh strani, iskanje dodatnih virov zaslužka na podeželju ni novost. Zlasti na manjših kmetijah se povečuje iskanje vira zaslužka v dopolnilnih dejavnostih, saj drugače gre zelo težko.

In takšen primer je tudi gospodinja Darinka Vidonja iz Bodoncev na Goričkem, ki se je že pred časom začela ukvarjati s peko domačih dobrot, predvsem domačega kruha iz krušne peči, ki gre v prodajo kot za med. Živinoreja in poljedelstvo sta pri družini Vidonja zahtevali veliko dela, a le s tem niso mogli shajati. Imeli so le izdatke, prihodkov pa ne. Tako je tradicionalna peka kruha postala nekakšna gonilna sila iz katere v družinski proračun priteče kar zajeten kos pogače. Darinko Vidonja so kot izjemno kuharico v domačem kraju vseskozi cenili, zato so ji svetovali, naj se začne ukvarjati s tovrstno dejavnostjo. Doma so jo podprli in zdaj ima zadovoljne stranke po celem Prekmurju. Njen vsakodnevni odjemalec je prodajalna kmečkih dobrot "Šklojca", ob torkih in sobotah pa peče po naročilu, a spet večinoma za stare stranke, ki se skozi vračajo. „S peko kruha smo se na tak način rešili iz socialne stiske“, pravi Vidonjeva pri kateri je povpraševanje večje kot pa je zmogljivost njihove, po vseh standardnih urejene pekarne.

Začeti je bilo težko predvsem zaradi začetnih investicij in negotovosti o uspehu tovrstne dejavnosti. Darinki Vidonja je pri nakupu dragih aparatov pomagal tudi župan občine Puconci Ludvik Novak. Sedaj pa je nad uspešnostjo dejavnosti izjemno zadovoljna in hkrati presenečena, saj prihaja več strank kot lahko sprejme naročil. „Na kmetiji, še zlasti manjši, ki ne more biti rentabilna, je težko, In po pogovoru z Ivanko Donko z Kmetijsko-gozdarskega zavoda Murska Sobota, sem se odločila za dopolnilno dejavnostjo. Najprej smo imeli krajšo poskusno dobo, da bi otipali trg in ugotovili ali bi peka kruha in peciva bila donosna. In ker so ljudje to sprejeli, večino sicer spečemo za prodajalno zdrave domačih hrane „Šklojca“ v Murski Soboti, nekaj pa tudi za stalne domače stranke, smo dopolnilno dejavnost tudi uradno registrirali. Uredili smo ustrezne prostore, najprej je pripravljalnica, potem peč in na koncu 'trgovina' torej gotovi izdelki“, pravi Vidonjeva, ki dodaja, da danes tedensko, s pomočjo moža Ernesta, hčerke Vanje, in vnukinje Eve, speče okrog 200 kg kruha ter kakšnih 100 vrtank, kar pomeni mesečno več kot tono kruha, in če to pomnožimo z leti ni težko izračunati, je iz njihove pekarne šlo več deset tisoč kakovostnega domačega kruha.

„Vedno poudarjam besedico domači, ker vsakdo, ki pametno razmišlja o lastni prehrani ter o prehrani svoje družine, kupuje domače pridelke, torej tudi kruh. Seveda je bolj zdravo tisto, ko zakuriš drva v peči in spečeš lep dišeči kruh, še brez različnih dodatkov. Vse delamo po občutku in se nikoli ne zmotimo, ne pri tem ali je kruh dobro vzhajal, ali je peč dovolj topla ipd. Žal pa si dober domači izdelek lahko privoščijo le še tisti, ki imajo nekoliko debelejšo denarnico. In to se vidi tudi pri naših potrošnikih“, nam je povedala Darinka, čigavi kruh je tekmovanju Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju ter na drugih tekmovanjih prejel mnoga priznanja in nagrade. Hkrati naša sogovornica posebej poudarja eno vrsto kruha. „Vrtanek, v prekmurščini perec, je vrsta prekmurskega belega kruha, ki je iz dveh ali treh pramenov testa spleten v kito in zaključen v obliki venca. Za mene je peka vrtanka, poleg okusnega kruha, ki je za ene tudi pecivo, ohranjanje izvirnosti ljudskih običajev in kulinariko naših babic“, dodaja Darinko Vidonja.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zanimivosti Ko zadiši iz mini pekarne Vidonjevih v Bodoncih...