Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Ko zadiši iz mini pekarne Vidonjevih v Bodoncih...

 

Čeprav gre za dopolnilno dejavnost na kmetiji, pekarna Vidonja v Bodoncih na Goričkem prinaša družini pomemben kos kolača v družinskem proračunu; Vrtanek in domači kruh iz krušne peči gredo kot za med

Vidonja BodonciV današnjem kriznem času, ko težave stiskajo z vseh strani, iskanje dodatnih virov zaslužka na podeželju ni novost. Zlasti na manjših kmetijah se povečuje iskanje vira zaslužka v dopolnilnih dejavnostih, saj drugače gre zelo težko.

In takšen primer je tudi gospodinja Darinka Vidonja iz Bodoncev na Goričkem, ki se je že pred časom začela ukvarjati s peko domačih dobrot, predvsem domačega kruha iz krušne peči, ki gre v prodajo kot za med. Živinoreja in poljedelstvo sta pri družini Vidonja zahtevali veliko dela, a le s tem niso mogli shajati. Imeli so le izdatke, prihodkov pa ne. Tako je tradicionalna peka kruha postala nekakšna gonilna sila iz katere v družinski proračun priteče kar zajeten kos pogače. Darinko Vidonja so kot izjemno kuharico v domačem kraju vseskozi cenili, zato so ji svetovali, naj se začne ukvarjati s tovrstno dejavnostjo. Doma so jo podprli in zdaj ima zadovoljne stranke po celem Prekmurju. Njen vsakodnevni odjemalec je prodajalna kmečkih dobrot "Šklojca", ob torkih in sobotah pa peče po naročilu, a spet večinoma za stare stranke, ki se skozi vračajo. „S peko kruha smo se na tak način rešili iz socialne stiske“, pravi Vidonjeva pri kateri je povpraševanje večje kot pa je zmogljivost njihove, po vseh standardnih urejene pekarne.

Začeti je bilo težko predvsem zaradi začetnih investicij in negotovosti o uspehu tovrstne dejavnosti. Darinki Vidonja je pri nakupu dragih aparatov pomagal tudi župan občine Puconci Ludvik Novak. Sedaj pa je nad uspešnostjo dejavnosti izjemno zadovoljna in hkrati presenečena, saj prihaja več strank kot lahko sprejme naročil. „Na kmetiji, še zlasti manjši, ki ne more biti rentabilna, je težko, In po pogovoru z Ivanko Donko z Kmetijsko-gozdarskega zavoda Murska Sobota, sem se odločila za dopolnilno dejavnostjo. Najprej smo imeli krajšo poskusno dobo, da bi otipali trg in ugotovili ali bi peka kruha in peciva bila donosna. In ker so ljudje to sprejeli, večino sicer spečemo za prodajalno zdrave domačih hrane „Šklojca“ v Murski Soboti, nekaj pa tudi za stalne domače stranke, smo dopolnilno dejavnost tudi uradno registrirali. Uredili smo ustrezne prostore, najprej je pripravljalnica, potem peč in na koncu 'trgovina' torej gotovi izdelki“, pravi Vidonjeva, ki dodaja, da danes tedensko, s pomočjo moža Ernesta, hčerke Vanje, in vnukinje Eve, speče okrog 200 kg kruha ter kakšnih 100 vrtank, kar pomeni mesečno več kot tono kruha, in če to pomnožimo z leti ni težko izračunati, je iz njihove pekarne šlo več deset tisoč kakovostnega domačega kruha.

„Vedno poudarjam besedico domači, ker vsakdo, ki pametno razmišlja o lastni prehrani ter o prehrani svoje družine, kupuje domače pridelke, torej tudi kruh. Seveda je bolj zdravo tisto, ko zakuriš drva v peči in spečeš lep dišeči kruh, še brez različnih dodatkov. Vse delamo po občutku in se nikoli ne zmotimo, ne pri tem ali je kruh dobro vzhajal, ali je peč dovolj topla ipd. Žal pa si dober domači izdelek lahko privoščijo le še tisti, ki imajo nekoliko debelejšo denarnico. In to se vidi tudi pri naših potrošnikih“, nam je povedala Darinka, čigavi kruh je tekmovanju Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju ter na drugih tekmovanjih prejel mnoga priznanja in nagrade. Hkrati naša sogovornica posebej poudarja eno vrsto kruha. „Vrtanek, v prekmurščini perec, je vrsta prekmurskega belega kruha, ki je iz dveh ali treh pramenov testa spleten v kito in zaključen v obliki venca. Za mene je peka vrtanka, poleg okusnega kruha, ki je za ene tudi pecivo, ohranjanje izvirnosti ljudskih običajev in kulinariko naših babic“, dodaja Darinko Vidonja.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zanimivosti Ko zadiši iz mini pekarne Vidonjevih v Bodoncih...