Na tradicionalno pustno rajanje prišli skorajda vsi krajani

Pust MahovciŠportno turistično društvo (ŠTD) Mahovci, vasice z nekaj več kot sto prebivalcev, je v sodelovanju z Vaškim odborom Mahovci tudi letos pripravilo tradicionalno pustno prireditev »Kurentovanje v Mahovcih«. Prireditev, ki se je pričela zgodaj popoldan, so letos s svojim obiskom počastili kurenti KUD Polanec iz Starš na Dravskem polju, ki imajo v svojih vrstah tudi člana ŠTD Mahovci Davida Habjaniča. V lepem zimskem vremenu se je na športnem centru v Mahovcih zbralo zelo veliko obiskovalcev, praktično več kot je v vasi prebivalcev, kateri so nestrpno pričakovali kurente. Slednji so se najprej ustavili na kmetiji Jančar, kjer so se okrepčali in pripravili za pohod po vasi.

»Kurentovanje v Mahovcih« spet navdušilo

Dedek Mraz prišel tudi v Lutverce

Dedek Mraz LutverciV prostovoljnem gasilskem društvu Lutverci že peto leto zapored pripravljamo obdaritev otrok vasi Lutverci in Plitvica s prihodom dedka Mraza. Tudi letos smo dedku Mrazu poslali povabilo, da naj obišče naše otroke, in res je prišel. V petek, 29. decembra 2017 ga je pričakalo 46 otrok s starši, starimi starši ali tetami. Tako smo gasilski dom napolnili do zadnjega kotička.

Dedek Mraz se je odzval vabilu

Turistična kmetija Roškar je gostila nepozabno srečanje in druženje rodbine s Plitvičkega Vrha

Rodbina JaušovecDandanes, v tem hitrem tempu življenja in tehnološkem napredku, ko tudi po lastni krivdi nimamo časa za druženja s prijatelji, znanci in celo s svojci ne, je vsako družabno in družinsko srečanje prav lepo doživetje. In tako se je nadvse prijetno srečanje potomcev Ane, ki je bila rojena leta 1904, in Jakoba Jaušovec (1906), in sta z družino živela na Plitvičkem Vrhu pri Gornji Radgoni, odvijalo minulo soboto, na Turistični kmetiji Roškar v Lastomercih. Na srečanju, kjer se je zbralo 60 potomcev rodbine Jaušovec, med njimi tudi še živeči otroci, ki so razumljivo že v letih. Prišli so: Tilika, Vili, Erna in Štefka, manjkala pa je le Anica, sploh pa so bili udeleženci srečanja od blizu in daleč, najdlje iz Slovenske Bistrice in Gradca. Srečanje, ki je že šesto po vrsti, pripravljali so jih vsaka tri leta, odslej pa bo potekalo vsaki dve leti, so letos pripravili: Vlasta Šalamun, Drago Sobočan in Miran Senčar.

Samo srečanje je bilo nepozabno in ganljivo, kar niti ne preseneča, saj gre za „isto kri". Sami veseli in nasmejani obrazi, kar je pomenilo še več zabave in smeha. Ker so potomci Ane in Jakoba pevci, Vili je celo vodja pevskih skupin, in med njimi številni glasbeniki, je razumljivo, da je odmevalo lepo petje in glasba. Za glasbeni program je sicer poskrbel Tibor Jaušovec, občasno pa mu je pomagalo kar osem harmonikarjev z igranjem na »frajtonarici«: Nace Sobočan, Boštjan Jaušovec, Nejc Senčar, Tadej Vajngerl, Dejan Potočnik in njegov sin Anže Potočnik, Miran Rola in njegov sin, in najmlajši harmonikar, star šele 5 let, Anže Rola. Mnogi so sicer pogrešali njihovega »prvega harmonikarja« Mira Jaušovca, ki pa se ni mogel udeležiti srečanja. Glasbeniki so tudi šaljivci, zato so prisotni bili deležni humorističnih nastopov muzikantov, tudi skečev, s katerimi so dodobra nasmejali prav vse prisotne. Svoj glasbeni nastop je prispevala tudi Neli Senčar, ki je zaigrala na saksofon.
Udeležence srečanja je v nekaj besedah pozdravila in nagovorila organizatorica srečanja Vlasta Šalamun, ki se je v svojem imenu in imenu soorganizatorjev Draga Sobočana in Mirana Senčarja zahvalila vsem, da so se udeležili tega nepozabnega srečanja. Povedala je, da se je število članov, potomcev rodu Jaušovec, od zadnjega srečanja samo večalo in da je na poti nov član te »družine«, ki se jim bo pridružil že v mesecu juniju. Svoj nagovor je zaključila z mislijo: »Danes je vedno, jutri nikoli, zato naj bo to srečanje za vsakega spet nepozabno«. In bilo je zares nepozabno, saj se je zabava odvijala vse do četrte ure zjutraj. Zaključili pa so jo spet s pesmijo, ki je bila rdeča nit tega srečanja.

(Foto: Ludvik Kramberger)

Srečalo se je 60 potomcev Jaušovec

Na zlati poroki je Mariji in Jožetu Lahu zapel tudi Stane Vidmar

Zlatoporočenca LahPoleg decembrskega vrveža in novoletnega prazničnega vzdušja, so pri družini Lah iz Očeslavcev v občini Gornja Radgona, imeli še posebno slovesno slavje z več kot sto svati. Marija in Jože Lah sta namreč praznovala zlato poroko, saj že 50 let z roko v roki stopata skozi lepoto in bolečino življenja. Zlatoporočenca sta se spoznala po Jožetovem prihodu s služenja vojaškega roka v Makedoniji, ko sta se srečala na vaški veselici v Stavešincih in se takoj zaljubila. Rosno mlada sta se poročila 31. decembra 1967 (Marija pri komaj 18 letih, Jože pri 23) civilno in cerkveno v cerkvi v Gornji Radgoni. Tako ljubezen z vaške veselice traja že pol stoletja.

Ljubezen z vaške veselice traja že 50 let

Med soboto in nedeljo so sekunde do pravoslavnega novega leta odštevali tudi v Termah Lendava

Pravoslavno novo letoPodobno kot marsikje po Sloveniji, zlasti v večjih krajih, kjer živi večje število pravoslavnih vernikov, je čakanje novega pravoslavnega leta, v noči med soboto in nedeljo, potekalo tudi na skrajnjem severovzhodu države. Srbsko kulturno društvo "Jovan Jovanović Zmaj" Lendava je namreč v soboto, 13. januarja zvečer, kot vsako leto poprej, v restavraciji Term Lendava pripravilo novoletno zabavo po julijanskem koledarju, ali najpogosteje rečeno zabavo ob pravoslavnem novem letu. Novoletne zabave so se, poleg članov omenjenega kulturnega društva udeležili tudi njihovi prijatelji in znanci, ne glede na nacionalnost ali veroizpoved, med njimi tudi veliko Slovencev, Madžarov, Hrvatov in drugih. Vse je potekalo v znamenju veselega vzdušja, veliko glasbe, plesov, odlične kulinarike...

Srbsko

Starostniki so se z veseljem zavrteli

DSO zaključek 2017V Domu starejših občanov Gornja Radgona so tik pred koncem leta 2017, praznovali zaključek leta. Že tradicionalna prireditev je bila ponovno odlično obiskana, saj se je zbralo kar 140 stanovalcev doma in njihovih svojcev, tako da so se ob lepo dekoriranih in obloženih omizjih zbrale kompletne družine. Direktor Doma, mag. Marjan Žula, je v uvodnem slavnostnem nagovoru pozdravil tudi prostovoljce, ki so bili povabljeni ter se jim zahvalil za celoletno požrtvovalno in pomembno delo, ki ga opravljajo. Po čisto kratkem pogledu nazaj v poslovno leto 2017, ki ga bo DSO-GR d. o. o. zaključil pozitivno, se je zahvalil zaposlenim, ki skrbijo za to, da je Dom svetel, prijazen in odprt ter za njihovo dobro delo, ki se odražajo v zelo kakovostnih storitvah. Za vse delovne enote je izbral prijazne in lepe besede ter izrazil upanje, da bodo tudi v bodoče živeli in delali kot kolektiv, skupaj s stanovalci pa še naprej kot velika družina.

V radgonskem DSO pripravili tradicionalni zaključek leta za stanovalce in njihove svojce

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Osemslojni nadev za vrhunsko Prekmursko gibanico

 

Zahteven izdelek, za katerega se izplača potruditi; Kako jo izdeluje Janez Kutoš iz gostišča Marič v Sebeborcih, kjer posedujejo certifikat

Prekmurska gibanicaPrekmurska gibanica je posebnost med sladicami. Uvrščamo jo med slovenske nacionalne kulinarične specialitete in je tradicionalna značilnost prekmurske kulinarike, je tudi zaščitena v EU. Na območju Prekmurja, kot tudi na celotnem področju Slovenije nima primerljivega izdelka.

Ta stara prekmurska, praznična in obredna jed je dobila ime po besedi güba, kar pomeni guba in se nanaša na njeno značilno sestavo iz posameznih plasti. Lastna receptura, kakor tudi tehnologija izdelave vodita do specifičnega videza rezin prekmurske gibanice, ki s svojo barvitostjo dajejo izdelku pravo mikavnost in dopadljivost. Prekmursko gibanico odlikuje bogat razpon vonjev in okusov ter prijetne zaznave v ustih, ki dajejo občutek nežnosti, sočnosti in polnosti. Prekmurska gibanica ima svojevrstno lastno recepturo in tehnologijo izdelave, ki zahteva veliko mero natančnosti, spretnosti in znanja. Pripravljena je iz krhkega testa, na katerega so položeni štirje različni nadevi (mak, skuta, orehi in jabolka) v točno določenem zaporedju, med katerimi je plast vlečenega testa. Ti nadevi so v gibanici podvojeni v enakem vrstnem redu kot v prvi ponovitvi. Na vrhu zadnje plasti nadeva je plast vlečenega testa, ki je prelita s kislo ali sladko smetano, v katero je umešan rumenjak ali pa je plast samo premazana z maščobnim polivom. Nekoč so gibanice pekli izključno v okroglih lončenih pekačih, zato so načinu peke prilagodili obliko rezin (trikotna). Danes pa se vse več ponudnikov odloča za peko v podolgovatih lončenih ali pločevinastih pekačih, iz katerih pridobijo in postrežejo več kosov, ki so lahko tudi pravokotne oblike.

Pripravo in peko prav takšne nam je v skoraj štiriurnem postopku, prikazal, 38 – letni Janez Kutoš, kuhar v gostišču Marič iz Sebeborcev, kjer imajo uradni certifikat za izdelavo prekmurske gibanice, in čigar gibanice pogosto zmagujejo na različnih tekmovanjih in revijah. Janez je pred 20 leti končal Srednjo šolo za gostinstvo in turizem v Radencih. Slabih deset let je delal po različnih prekmurskih gostilnah, predvsem v Moravskih Toplicah, zadnjih deset let pa je v gostišču Marič, kjer veliko pozornost namenjajo tudi izobraževanju in usposabljanju zaposlenih. Pri Mariču, kjer ponujajo predvsem domače prekmurske dobrote, a tudi klasično slovensko in mednarodno, vsi kuharji vedo narediti vse. In tako tudi Janezu ni bilo težko pripraviti prekmurske gibanice, ki pa, roko na srce, potrebuje veliko časa in materiala, predvsem pa znanja in spretnosti... Gibanice pri Mariču pečejo povprečno dvakrat tedensko, vedno pa poskrbijo, da imajo sveže za čez vikend, ko jih največ prodajo.

Sestavine – pekač 35 krat 42 centimetrov, za 35 kosov gibanice po 25 dekagramov::

Krhko testo: 350 g moke, 250 g margarine, 150 g sladkorja, eno jajce

Vlečeno testo: 1200 g moke (50 + 50 ostra, mehka), voda olje, sol

Makov nadev: 600 g mletega maka, 200 g sladkorja

Orehov nadev: 600 g mletih orehov, 200 g sladkorja

Skutin nadev: 2000 g skute, liter kisle smetane, 500 g sladkorja, eno jajce

Jabolčni nadev: 2000 g jabolk, 250 sladkorja (če so jabolka kisla – nekoliko več), malo ruma

Maščobni poliv; liter kisle smetane, 300 g margarine (lahko tudi rastlinsko olje) dve jajci

Priprava: Iz sestavin za krhko testo umesimo krhko testo, iz sestavin za vlečeno pa vlečeno testo. Krhko testo razvaljamo, in damo v namaščen pekač. Posipamo z makom in sladkorjem, ter polijemo s polivom. Pokrijemo s plastjo vlečenega testa, dodamo skutni nadev in spet pokrijemo s plastjo vlečenega testa. Nato posipamo orehe in sladkor, ter polijemo s polivko. Pokrijemo s testom in dodamo naribana ali grobo narezana jabolka in sladkor. Postopek z nadevi plastmi vlečenega testa ponovimo še enkrat. Na koncu damo dvojno plast vlečenega testa, prelijemo s polivom (smetana + jajce, da se lepo zapeče) in pečemo v prej ogreti pečici, slabih 120 minut na 200 stopinjah.

Dodatni nasveti slaščičarja Janeza: Prekmursko gibanico lahko naredimo zvečer in jo ponoči pustimo v hladilniku ter jo spečemo zjutraj; Bolj kot umesimo in naoljimo testo, manj se pri vlečenju trga; Nadeve je potrebno dobro poravnati, saj v nasprotnem pri prerezu kosov, ostanejo luknjice!

S certifikatom do razpoznavne kakovosti

Društvo za promocijo in zaščito prekmurskih dobrot je po nekajletnem delu na področju standardizacije kakovosti in povezovanja ponudnikov pridobilo zaščito tradicionalnega ugleda za prekmursko gibanico. Tako je sedaj možno proizvajati prekmursko gibanico samo na podlagi pridobljenega certifikata. Označba tradicionalnega ugleda pomeni, da je pri proizvodu poudarjena tradicija glede načina proizvodnje ali sestave oziroma tradicionalne surovine, sama proizvodnja pa geografsko ni omejena. Z označbo tradicionalnega ugleda se predvsem zavaruje receptura ali način proizvodnje. Proizvode z zaščito tradicionalnega ugleda lahko proizvajajo vsi, ki se držijo predpisane recepture, postopka in oblike. Certifikat lahko pridobimo samostojno ali pa se vključimo v skupino proizvajalcev, ki pridobi in ohranja certifikat v imenu svojih članov. In vsi oni se morajo držati celotnega tehnološkega postopka, ki vodi do njenih lastnih posebnih senzoričnih lastnosti (zunanji izgled, okus, vonj…), ter tradicionalne recepture. 

Prizorišče, kjer smo spremljali pripravo in peko prekmurske gibanice, gostilna Marič v Sebeborcih, streljaj iz Moravskih Toplic, je odprla vrata za svoje goste leta 1994, takrat pod imenom "Bistro M". Lastnik gostilne, kjer je zaposlenih 10 ljudi, Marjan Marič pove, da so se že od pričetka trudili ustreči svojim gostom, prizadevali so si za čim kvalitetnejšo in pestrejšo ponudbo. Obisk gostilne je bil iz leta v leto večji. Postopoma so preurejali in širili naše prostore, leta 2002 so se preregistrirali in preimenovali v gostilno z imenom Gostilna Marič. Nekako so že od samega pričetka dali poudarek ponudbi domačih jedi, značilnih za prekmursko pokrajino. „Z velikim zadovoljstvom ugotavljamo, da smo bili uspešni. Naša prizadevanja in vestno delo je bilo že tudi večkrat nagrajeno s pohvalami, priznanji in medaljami. Že leta 1996 smo prejeli priznanje občine Moravske Toplice, kot "Naj gostilna" v občini. Večkrat smo prejeli priznanje in medaljo za našo pravo domačo šunko, po kateri smo zelo znani. Leta 2004 smo bili izbrani za naj gostišče v pomurski regiji. Nazadnje smo v letu 2006, prejeli od pomurske turistične zveze plaketo, ki nam je dragoceno priznanje in vzpodbuda za naše delo in obenem tudi odgovornost za še boljše dosežke. Konec leta 2006 smo pridobili tudi certifikat prekmurske gibanice. In tudi za naše gibanice smo dobili veliko priznanj, največja pa so priznanja od gostov, ki se vedno znova vračajo“, nam pove Marjan Marič.

Tako lastnik, kot tudi zaposleni pa vedo povedati, da sicer, poleg domačih jedi, ponujajo tudi klasične kuhinje, a sta daleč največ iskana bograč in prekmurska gibanica.

ZGODOVINA RAZVOJA PREKMURSKE GIBANICE

V Etimološkem slovarju slovenskega jezika je gibanica vrsta potice v vzhodnem predelu Štajerske. Izvor za besedo so gibâničnik, gibâničnjak, jerbas za pecivo, gibâničar (pek). V 18. stoletju jo omenja Pohlin kot gebanza. Beseda sama je izvedena iz besede gybati. Od 17. stoletja naprej se uporablja tudi v srbohrvaškem jeziku kot gibûnjica (vrsta peciva), gibanisati (peči gibanice), giböle (nadev za potice). Tudi v madžarskem jeziku pomeni gobonca oziroma gabonca vrsto peciva. Najstarejši pisni vir seže v leto 1828, ko je vzgojni pisatelj Jožef Košič župnik na Gornjem in Dolnjem Seniku pri Monoštru na prošnjo etnografa slovaškega porekla Johanna Csaplovicsa E. V. Jeszenova sestavil spis, v katerem označuje najnavadnejši živež prekmurske vasi pred sto leti in se posebej ustavlja ob hajdinjači, gibanici, krapcih in vrtankih. Slednji je ta spis objavil v madžarskem in nemškem jeziku (”A magyaroszági Vendus – tótokról”, ”Croaten und Wenden in Ungern”). V spisu O vendskih Totih v madžarski državi, kakor tudi v spisu O Hrvatih in Slovencih na Ogrskem je napisano, da je gibanica vlečeno testo potreseno z repo in skuto. Pri tem je poudarjeno, da to ni isto pecivo kot madžarski ”lepény”, ali pa krapci. V nadaljevanju je omenjeno, da na svatbi, ko se s hrano prav zapravljivo streže po vsej krajini, gibanica ne sme manjkati. Tukaj je tudi prvič napisano, da se gibanica imenuje po večplastnem testu – gyüba.

Opisana je tudi receptura, ki pravi, da se gibanico pripravi tako, da se na tanko vlečeno testo potrese sesekljano zelje, repo ali pa skuto, pokrije s plastjo testa (od 10 do 11 plasti) in vsako polije z mastjo, ter ponovno potrese z zeljem, repo ali s skuto in speče. To pecivo, prav,i bi imeli nekateri Madžari za ”rétes”, vendar gibanice se ne zavije kot ”rétes”. Gibanico se razreže na trikotne kose in se jo v velikem kupu postavi na mizo. Vsakomur pripada kos gibanice, ki se ga lahko takoj poje, ali pa se ga odnese domov, ne da bi bil kdo za to obrekovan. Enako velja, če je pri določeni hiši kako večje opravilo in se gibanico postreže delavcem.

Ta zgodovinska dela so bila v poznejšem obdobju prevajana in njihovi prevodi objavljeni v Pomurskem vestniku in v knjigi ”Življenje Slovencev med Muro in Rabo: prevod izbranih del”.

Prvi, ki je obširno in sistematično obdelal načine prehranjevanja prekmurskega človeka, je bil prof. dr. Vilko Novak. V njegovi etnografski študiji ”Ljudska prehrana v Prekmurju” je prekmurska gibanica omenjena kot pečena močnata jed, opisan pa je tudi način njene priprave. To delo še danes služi kot vodilo številnim raziskovalcem tega področja. Na kulinaričen način so prekmursko gibanico predstavili Cilka Sukič “Jedi nekdanjih in sedanjih dni. Prekmurska, prleška in štajerska kuhinja”, Jože Zadravec “Značilnosti ljudske prehrane v Prekmurju” in Branko Časar “Boug žegnjaj”. Tako tehnologija izdelave kot tudi vrednotenje njene senzorične kakovosti pa je podrobno opisano v knjigi z naslovom “Prekmurske dobrote” avtorjev Stanka Renčlja in dr. Romane Karas.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zanimivosti Osemslojni nadev za vrhunsko Prekmursko gibanico