Snopovci so se srečali s Kristino iz Kanade

SNOP 2018Na Izletniško turistični kmetiji Žökš pri Mlinarjevih, v Zgornjih Žerjavcih pri Lenartu, je konec minulega tedna potekalo srečanje »Nočnih ptičev«, poslušalcev skupnega nočnega radijskega programa imenovanega Snop. Srečanje, ki ga je pripravila Anica Maras – Pika, je bilo pravzaprav srečanje z zvesto poslušalko Snopa Kristino iz Kanade. Kristina, rojena Peserl, se je rodila v Jurovskem Dolu, v Kanadi pa živi že 52 let. Nadvse prijetnega srečanja, ki je bilo v celoti posvečeno Kristini, se je udeležilo 46 udeležencev iz cele Slovenije.

Zanimivo druženje „Nočnih ptičev

Puconci so gostili tradicionalni prireditvi Dödolijada (zmaga v Beltince) in Zlata kijanca (zmaga v Bodonce)

Dödölijada PuconciMinulo nedeljo je Kulturno-turistično društvo (KTD) Puconci, na igriščih ob puconski osnovni šoli pripravilo svoji tradicionalni prireditvi, 15. Dödolijado in 20. Zlata kijanco. Ob zanimivem kulinaričnem tekmovanju v pripravi priljubljene prekmurske jedi – dödolov, je potekala tudi kulinarična razstava domačih jedi, ob vseh teh dobrotah pa so se marsikomu pocedile sline. Pod žgočim soncem in odprtim ognjem, kar za tekmovalke in tekmovalce, ni bilo ravno prijetno, se je zbralo sedemnajst ekip, sestavljenih iz članov iz društev in vasi, ki so na svojevrsten način prikazali tradicionalno jed naših dedkov in babic.

Prijetne dišave po dödolih so pritegnile množice

Mariborske „lisičke" so se, z več kot 170 gobjimi vrstami, predstavile v sosednji Avstriji

Gobe LaafeldČeprav letošnje leto (vsaj doslej) ni posebej bogato z gobami, to ne pomeni, da ljubitelji gob in gobarjenja niso aktivni. Tudi članice in člani Gobarskega društva Lisička iz Maribora so pogosto v naravnem okolju, kajti kljub „gobarski suši", v gozdovih in na travnikih pogosto opazimo čudovite primerke gob, in se sprašujemo ali so morda užitne in tudi okusne? In ker nam strokovnjaki svetujejo, da uživamo samo tiste gobe, ki jih zanesljivo poznamo, potem je dobro, da se čim več naučimo o gobah, še posebej če smo njihov ljubitelj.

Ljubitelji gob v Pavlovi hiši

Najboljšo prleško gibanico je spekla ekipa TD Banovci

Prleška gibanicaLetošnji, 20. praznik občine Križevci je še posebej obogatila tudi tradicionalna prireditev „Prleška gibanica 2018", ki sta jo tudi tokrat pripravili Kulturno in izobraževalno društvo Kelih ter občina Križevci. Poleg ocenjevanja samih gibanic, so tudi letos razglasili vina, ki se priležejo omenjeni domači sladici, in fotografij. Žal je letošnji praznik tradicionalne prleške sladice krojilo vreme. Zaradi izjemno slabe vremenske napovedi je bila prireditev prvo soboto v septembru odpovedana, čeprav so se ljubitelji kulinarike in pohodništva iz cele Slovenije letos veselili predvsem kulinaričnega pohoda po občini Križevci. Zato je takrat potekalo le ocenjevanje prleških gibanic, naslednji dan pa je društvo Kelih, organizator prireditve, pripravilo razstavo ocenjenih prleških gibanic, ki je bila prava paša za oči. Navdušile so tudi fotografije, 15 jih je bilo, ki so prispele na fotonatečaj „Prleška gibanica 2018", jih je pa še vedno možno videti v avli občinske zgradbe v Križevcih.

Na letošnji prireditvi „Praznik gibanice

Brat Jože in sestra Nežka sta se poročila isti dan pred pol stoletja - nosečnost, mladoletnost, nižji stroški...

Zlata poroka RotarZa pokojna zakonca Roka in Gabrijelo Rotar iz Solčave, lepega, razpotegnjenega naselja z gručastim jedrom v ozki in globoki dolini reke Savinje, ki se razteza od soteske pred Logarsko dolino do sotočja Savinje s potokom Klobašo, je maj 1968 bil nekaj posebnega, veselega in čudovitega. Kako tudi ne, ko pa sta jima na isti dan v zakon stopila dva, izmed njunih treh otrok. Bil je najlepši pomladni mesec maj, ko sta se poročila hčerka Nežka in sedem let starejši sin Jože, tako da sta oba s svojima družinama, prav sedaj obeležila lep življenjski jubilej – 50. letnico zakona. Jože si je življenjsko sopotnico Marico našel na Hrvaškem, v Sinju, kjer je kot častnik JLA, po Splitu, imel svojo drugo službo, Nežka pa ni šla tako daleč, da bi si poiskala moža, saj je Silvestra Kogelnika našla v neposredni bližini. In prav njuna ljubezen je povzročila, da je hitro prišlo do dveh porok.

Ko brat in sestra hkrati praznujeta zlato poroko...

Kljub nekoliko slabšemu vremenu Radgonska noč 2018 odlično uspela

Radgonska nočPodobno kot že vrsto let, je tudi letos živahno sejemsko vzdušje ob odprtju Agre in Inpaka dopolnilo še pestro dogajanje v okviru tradicionalne prireditve „Radgonska noč 2018", ki je potekala na Trgu svobode v središču Gornje Radgone. Organizatorji Radgonske noči iz Zavoda Kultprotur in TD Majolka, so prireditev zasnovali kot prijeten dogodek za različne generacije in okuse. Vse skupaj bi se moralo začeti že zgodaj popoldan, z „Majolkino golažijado", ki pa je bila zaradi neugodnih vremenskih razmer žal odpovedana. Dogajanje se je tako pričelo z otroškim programom, ki se je, prav tako zaradi dežja, preselil v bližnje prostore Mladinskega centra.

Novi fosili „zažgali

Štajerci iz Hoč prijetno presenetili v Lendavi - tokrat je naslov šel v roko ekipi Turističnega društva Hoče

Bogračfest Lendava 2018V okviru festivala Vinarium je Lendava minulo soboto gostila tradicionalno največje tekmovanje v kuhanju bograča v državi, tradicionalni Bogračfest 2018. Kljub nekoliko turobnem in deževnem vremenu, ko so nekatere prireditve v Pomurju odpovedali, se je lendavsko dogajanje na etno in kulinaričnem dogodku začelo že zgodaj zjutraj, z budnico domačega pihalnega orkestra. Kmalu zatem so tekmovalci prevzeli potrebne sestavine za znamenito prekmursko jed, in se lotili urejanja tekmovalnih prostorov.

Na bogračfestu je kuhalo 84 ekip, mojstri bograča pa le trije

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

"Forški štapuh" za domačine, izletnike, planince...

 

Na Sv. Jerneju nad Muto obnovili župnijski vodnjak na 1030 m nad morjem

Forški štapuhMinuli konec tedna, prvi v letošnjem letu, so s tradicionalnim koncertom Kmečke godbe Pernice, ob praznovanju sv. Treh kraljev na Sv. Jerneju nad Muto, na 1030 m nadmorske višine v prisotnosti okoli 150 obiskovalcev s kulturnim programom slovesno odprli prenovljeni župnijski vodnjak oz. forški štapuh.

Obnova vodnjaka je bila pobuda vaščanov Sv. Jerneja občini Muta in bo zaključila celostno podobo vrha Sv. Jerneja z 1044 m nad. višine, kjer je pod cerkvijo Sv. Jerneja še pokopališče, staro župnišče, domačija Primož in Posestvo Herk in je danes priljubljena izletniška točka planincev, izletnikov in kolesarjev tako iz Slovenije kot Avstrije. Obnovo vodnjaka je izpeljala Občina Muta s pomočjo podjetja Helios iz Domžal, ki je v okviru Heliosovega sklada za ohranjanje čistih slovenskih voda s pet tisoč evri sofinanciral projekt obnove. Celotna obnova brez prostovoljnega dela domačinov je stala okoli deset tisoč evrov.

To je že 78. obnovljeni vodnjak v 67. slovenski občini, ki ga je Helios finančno podprl v partnerskem projektu skupaj z MOP, kjer ministrstvo občinam nudi strokovno in tehnično podporo. Heliosov sklad se financira iz deleža prodaje okolju prijaznih premazov blagovne znamke HELIOS: Bori, Tessarol in Ideal. Forški štapuh bo OŠ Muta s pomočjo občine razvila in smiselno vključila v nastajajočo planinsko vodno učno pot Od slapa do vodnjaka, v okviru katere bo predstavljen svet vode in življenja ob njej v porečju reke Bistrice od preteklosti do danes. V Bistriškem jarku ob reki Bistrici, kjer bo začetek vodne učne poti stoji od leta 1997 edina ekološka kapelica v Sloveniji in je postavljena z namenom varovanja pred morebitno vodno katastrofo zaradi zajezitve reke Bistrice v Avstriji. Trasa osmih točk uro in pol dolge planinske vodne učne poti bo na informativnih tablah in v zloženki predstavila vse glavne kulturne, tehnične in naravne danosti okolja in se končala pri vodnjaku na vrhu Sv. Jerneja. Po prvi analizi je voda iz vodnjaka pitna, vendar jo morajo še večkrat izčrpati in ponovno analizirati. Obred blagoslova vode in vodnjaka je pred zbranimi opravil profesor Teološke fakultete Univerze v Ljubljani dr. Vinko Potočnik.

Pisnih virov o času izgradnje forškega štapuha ni. Lepo je viden na ohranjeni panoramski fotografiji iz leta 1913. Leži pod župniščem, ki je bilo zgrajeno okoli leta 1790 in se postopoma obnavlja že več let z namenom postati lokalni muzej. Osnovo za obnovo so dobili po izročilu starejših ljudi in gre za obzidan kamniti vodnjak s preprostim lesenim ogrodjem, kakršni so bili nekdaj značilni za hribovske domačije na Kozjaku nad reko Dravo. Je pa forški štapuh še edini vodnjak na Sv. Jerneju nad Muto, ki ga je bilo smiselno obnoviti. V globino meri 13,5 metra, s premerom 1,3 metra in možnim zajetjem 18 m3 vode. Zanimiv je tudi zaradi tega, ker se nahaja skoraj na vrhu hriba, na prostrani gorski planoti ter je bil do sedaj vedno vodnat. Hribovske domačije so nastale lahko le tam, kjer so našli lastni vodni vir za izkop vodnjaka - štapuha. Takrat je bil odnos do dragocene vode bistveno drugačen, saj so jo smatrali kot dar narave, ki jim je predstavljala obstoj življenja. Po izgradnji vodovoda, ki je iz doline pripeljala vodo z drugih hribov, so domači vodnjaki začeli vidno propadati in poslabšal se je tudi splošen odnos do vode kot omejene dobrine.

Obnovitvena dela na vodnjaku so izvedli domači mojstri v skladu s smernicami Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor od junija do konca oktobra 2011 in tako, da je skladen s starim župniščem. Zunanje ogrodje je na star način ročno tesano, sestavljeno je iz dveh nosilnih stebrov, ki nosita dvokapno, s šintli oz. skodlami pokrito streho. Vodo iz vodnjaka dvignemo z lesenim čebrom na vretenu. Ob tem je bilo veliko prostovoljnega dela domačinov in gasilcev iz Mute, ki so znali stopiti skupaj. S projektom občine Muta »Brez vode ni življenja« želijo poudariti celovit pomen vode v človekovem okolju in spodbuditi aktivno delovanje za ohranjanje in izboljševanje njene kakovosti, ter spoznavanje bogatega območja ob reki Bistrici, ki je opredeljeno kot ekološko pomembno območje in katerega želijo razviti v ekološki turizem. Kako je voda sooblikovala življenje ljudi pove podatek, da je včasih voda pritoka reke Bistrice v Prevolovem grabnu gnala tri žage, več kot deset mlinov in štiri vodne turbine. Po Bistrici so včasih plavili več kot 1000 kubikov lesa do kovačije na Muti in do izliva v Dravo.

Kot je na odprtju zbranim ob predstavitvi pomena vode in vodnih virov povezanih z življenjem na Sv. Jerneju in ob reki Bistrici sklenil dolgoletni novinar in kronist Mute Kristl Valtl, »Upam, da danes vračamo življenjsko funkcijo, več kakor 200 let staremu biseru te davne skrbi za vodo na tem vrhu. Rad bi, da z vodno potjo privzgojimo mlademu rodu, da bo dojel, kako neobhodno potrebno je za naš obstoj, ohranitev dovolj virov zdrave vode. Vesel sem, da ste uspeli ohraniti en dokaz, o skrbi za vodo.«

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zanimivosti "Forški štapuh" za domačine, izletnike, planince...