V prekmurski vasi Kupšinci se ne bojijo za prihodnost kraja, saj imajo veliko otrok

Miklavž v KupšincihKupšinci so gotovo ena lepših in naprednejših vasi v murskosoboški mestni občini, kjer skoraj štiristo krajanov živi v sožitju in brez kakršnihkoli zapletov. Skupaj z društvi, kot so gasilsko in športno, Krajevna skupnost Kupšinci skrbi za družabno in društveno življenje v vasi, vzporedno z regionalno cesto Murska Sobota – Gederovci. V ospredju dogajanja v kraju, kjer se običajno zberejo vsi krajani ne gleda na njihovo starost, je med drugim obisk sv. Miklavža, ki še posebej razveseli otroke. Teh je, v primerjavi z nekaterimi demografsko ogroženimi prekmurskimi kraji, v Kupšincih kar veliko, kar je potrdil tudi tokratni obisk dobrotnika sv. Miklavža in hudobneža parklja. V domačem vaško-gasilskem domu se je v spremstvu staršev, dedkov, babic ali koga drugega, zbralo 44 pridnih malčkov, ki jih je sv. Miklavž obdaril. In ker so mu obljubili, da bodo še naprej pridni, jim je bradati možakar obljubil, da se srečajo spet čez leto dni. Zanimivo, tokrat starši za lepa darila svojim malčkom niso morali posegati v lastni žep, saj je za darila in pogostitev poskrbela KS Kupšinci.

Pridni otroci so z veseljem počakali sv. Miklavža

Na 23. martinovanju v Gornji Radgoni veliko navdušenih vinoljubov, veseljakov in drugih gostov

Martinovanje 2017Ne glede na to, da v vinskih kleteh oz. v sodnih že nekaj časa vre, ko se sladki mošt nekoliko hitreje kot običajno spreminja, ali se je spremenil v vino, se to »uradno« dogaja šele v »Martinovem tednu«, ko po številnih, zlasti vinorodnih mestih in krajih pripravljajo tradicionalne »Martinove prireditve«. In ena takšnih, pravzaprav ena večjih na severovzhodu države, je znova bila v Gornji Radgoni, ki sodi med pomembnejša slovenska vinogradniško - vinarska območja, in kjer so ob Sv. Martinu, dnevu ko se je mošt tudi "uradno" spremenil v vino, ponovno pripravili enkratno (23. po vrsti) martinovanje, ki je v lepem in sončnem vremenu pritegnilo veliko veseljakov, vinoljubov in sploh gostov od blizu in daleč, največ seveda iz Pomurja ter Slovenskih goric in sosednje Avstrije..., kar nekaj pa jih je iz drugih delov države prispelo tudi z avtobusi.

In mošt se je (uradno) spremenil v vino

Pred soboško Diano se vedno nekaj dogaja, saj so po bogračiadi sedaj pripravili 8. festival bujte repe - tokrat je nastopilo 15 ekip, zmagala pa je ekipa Mestnih četrti Murska Sobota

Bujta repaNa Slovenski ulici, pred hotelom Diana v Murski Soboti je konec tedna potekal 8. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju je tokrat sodelovalo nekoliko manj (15) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank in posameznikov, saj bodo kmalu predsedniške volitve. Festival bujte repe je ena večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju. Strokovna komisija, katere predsednica je bila Zdenka Tompa, člana pa še dva vrhunska kuharska strokovnjaka, Janez Gjergjek in Branko Časar, je budno spremljala ves potek kuhanja, na koncu je ocenila tudi okus in vonj jedi.

Dišalo je po Prekmurski dobroti - bujti repi

Malčki med starostniki

DSO medgeneracijsko sodelovanjeDnevi ob izteku letošnjega poletja in pričetku jeseni so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona minili v prijetnem vzdušju medgeneracijskega sodelovanja. Tako so se stanovalci DSO Gornja Radgona, z veseljem odzvali povabilu bližnjega Vrtca Manka Golarja, in se tako tudi letos udeležili njihove tradicionalne trgatve. Skupaj z otroci so polnili vedra in püte, iz preše pa je tekel sladki sok, s katerim so si ob druženju postregli. Ob zaključku so jih zaposleni in otroci vrtca pogostili še z domačim pecivom in namazanimi kruhki. Lepo je bilo in starostniki za drugo leto držijo ponovno pesti za dobro letino in čim manj toče.

Prijetno in poučno medgeneracijsko sodelovanje

Poleg koncerta tamburašev, še odprtje likovne razstave

DSO tamburašiV Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, pogosto, zlasti ob raznih priložnostih organizirajo pestre kulturne in družabne prireditve, ki so namenjene tako stanovalcem doma kakor tudi zunanjim obiskovalcem. Tako je, med drugim, številna publika, v polni dvorani DSO prisluhnila skladbam Tamburaške skupine KD Peter Dajnko iz Črešnjevcev. Poseben aplavz so si prislužili tudi zato, ker so bili pripravljeni nastopiti namesto skupine, ki je bila prvotno planirana, a je žal svoj nastop v zadnjem trenutku odpovedala.

Tamburice, slike, harmonika...v domu starejših

Nekateri se niso videli že desetletja!

Obletnica OŠ StogovciV tem jesenskem času, ko predvsem kmetovalci in ljubiteljski pridelovalci, s polj in vrtov, iz sadovnjakov in vinogradov, pospravljajo darove narave, se vrstijo tudi takšna in drugačna srečanja nekdanjih sošolcev. In tako se spet posebej potrjuje, da se šele ko se nam življenje prevesi v drugo polovico stoletja, torej ko smo že v »objemu« Abrahama, še posebej zavemo, kako pomembno je ohranjanje in poglabljanje prijateljstva iz mladosti. In to so potrdili tudi večinoma že babice in dedki iz Apaške doline, ki so natanko pred pol stoletja skupaj zapustili šolske klopi osemletke v Stogovcih. Obžalovali so sicer, da v omenjenem šolskem okolišu na zahodni strani Apaške doline ni več veliko otrok in je njihova nekdanja šola, sedaj podružnična šola v okviru OŠ Apače.

Po pol stoletja so se srečali šolarji, ki so osemletko končali na OŠ Stogovci

Tudi druženje je terapija za invalide

Invalidi GRPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti.

Radgonski invalidi so se srečali na Turistični kmetiji Benko

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

"Forški štapuh" za domačine, izletnike, planince...

 

Na Sv. Jerneju nad Muto obnovili župnijski vodnjak na 1030 m nad morjem

Forški štapuhMinuli konec tedna, prvi v letošnjem letu, so s tradicionalnim koncertom Kmečke godbe Pernice, ob praznovanju sv. Treh kraljev na Sv. Jerneju nad Muto, na 1030 m nadmorske višine v prisotnosti okoli 150 obiskovalcev s kulturnim programom slovesno odprli prenovljeni župnijski vodnjak oz. forški štapuh.

Obnova vodnjaka je bila pobuda vaščanov Sv. Jerneja občini Muta in bo zaključila celostno podobo vrha Sv. Jerneja z 1044 m nad. višine, kjer je pod cerkvijo Sv. Jerneja še pokopališče, staro župnišče, domačija Primož in Posestvo Herk in je danes priljubljena izletniška točka planincev, izletnikov in kolesarjev tako iz Slovenije kot Avstrije. Obnovo vodnjaka je izpeljala Občina Muta s pomočjo podjetja Helios iz Domžal, ki je v okviru Heliosovega sklada za ohranjanje čistih slovenskih voda s pet tisoč evri sofinanciral projekt obnove. Celotna obnova brez prostovoljnega dela domačinov je stala okoli deset tisoč evrov.

To je že 78. obnovljeni vodnjak v 67. slovenski občini, ki ga je Helios finančno podprl v partnerskem projektu skupaj z MOP, kjer ministrstvo občinam nudi strokovno in tehnično podporo. Heliosov sklad se financira iz deleža prodaje okolju prijaznih premazov blagovne znamke HELIOS: Bori, Tessarol in Ideal. Forški štapuh bo OŠ Muta s pomočjo občine razvila in smiselno vključila v nastajajočo planinsko vodno učno pot Od slapa do vodnjaka, v okviru katere bo predstavljen svet vode in življenja ob njej v porečju reke Bistrice od preteklosti do danes. V Bistriškem jarku ob reki Bistrici, kjer bo začetek vodne učne poti stoji od leta 1997 edina ekološka kapelica v Sloveniji in je postavljena z namenom varovanja pred morebitno vodno katastrofo zaradi zajezitve reke Bistrice v Avstriji. Trasa osmih točk uro in pol dolge planinske vodne učne poti bo na informativnih tablah in v zloženki predstavila vse glavne kulturne, tehnične in naravne danosti okolja in se končala pri vodnjaku na vrhu Sv. Jerneja. Po prvi analizi je voda iz vodnjaka pitna, vendar jo morajo še večkrat izčrpati in ponovno analizirati. Obred blagoslova vode in vodnjaka je pred zbranimi opravil profesor Teološke fakultete Univerze v Ljubljani dr. Vinko Potočnik.

Pisnih virov o času izgradnje forškega štapuha ni. Lepo je viden na ohranjeni panoramski fotografiji iz leta 1913. Leži pod župniščem, ki je bilo zgrajeno okoli leta 1790 in se postopoma obnavlja že več let z namenom postati lokalni muzej. Osnovo za obnovo so dobili po izročilu starejših ljudi in gre za obzidan kamniti vodnjak s preprostim lesenim ogrodjem, kakršni so bili nekdaj značilni za hribovske domačije na Kozjaku nad reko Dravo. Je pa forški štapuh še edini vodnjak na Sv. Jerneju nad Muto, ki ga je bilo smiselno obnoviti. V globino meri 13,5 metra, s premerom 1,3 metra in možnim zajetjem 18 m3 vode. Zanimiv je tudi zaradi tega, ker se nahaja skoraj na vrhu hriba, na prostrani gorski planoti ter je bil do sedaj vedno vodnat. Hribovske domačije so nastale lahko le tam, kjer so našli lastni vodni vir za izkop vodnjaka - štapuha. Takrat je bil odnos do dragocene vode bistveno drugačen, saj so jo smatrali kot dar narave, ki jim je predstavljala obstoj življenja. Po izgradnji vodovoda, ki je iz doline pripeljala vodo z drugih hribov, so domači vodnjaki začeli vidno propadati in poslabšal se je tudi splošen odnos do vode kot omejene dobrine.

Obnovitvena dela na vodnjaku so izvedli domači mojstri v skladu s smernicami Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor od junija do konca oktobra 2011 in tako, da je skladen s starim župniščem. Zunanje ogrodje je na star način ročno tesano, sestavljeno je iz dveh nosilnih stebrov, ki nosita dvokapno, s šintli oz. skodlami pokrito streho. Vodo iz vodnjaka dvignemo z lesenim čebrom na vretenu. Ob tem je bilo veliko prostovoljnega dela domačinov in gasilcev iz Mute, ki so znali stopiti skupaj. S projektom občine Muta »Brez vode ni življenja« želijo poudariti celovit pomen vode v človekovem okolju in spodbuditi aktivno delovanje za ohranjanje in izboljševanje njene kakovosti, ter spoznavanje bogatega območja ob reki Bistrici, ki je opredeljeno kot ekološko pomembno območje in katerega želijo razviti v ekološki turizem. Kako je voda sooblikovala življenje ljudi pove podatek, da je včasih voda pritoka reke Bistrice v Prevolovem grabnu gnala tri žage, več kot deset mlinov in štiri vodne turbine. Po Bistrici so včasih plavili več kot 1000 kubikov lesa do kovačije na Muti in do izliva v Dravo.

Kot je na odprtju zbranim ob predstavitvi pomena vode in vodnih virov povezanih z življenjem na Sv. Jerneju in ob reki Bistrici sklenil dolgoletni novinar in kronist Mute Kristl Valtl, »Upam, da danes vračamo življenjsko funkcijo, več kakor 200 let staremu biseru te davne skrbi za vodo na tem vrhu. Rad bi, da z vodno potjo privzgojimo mlademu rodu, da bo dojel, kako neobhodno potrebno je za naš obstoj, ohranitev dovolj virov zdrave vode. Vesel sem, da ste uspeli ohraniti en dokaz, o skrbi za vodo.«

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zanimivosti "Forški štapuh" za domačine, izletnike, planince...