Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

"Forški štapuh" za domačine, izletnike, planince...

 

Na Sv. Jerneju nad Muto obnovili župnijski vodnjak na 1030 m nad morjem

Forški štapuhMinuli konec tedna, prvi v letošnjem letu, so s tradicionalnim koncertom Kmečke godbe Pernice, ob praznovanju sv. Treh kraljev na Sv. Jerneju nad Muto, na 1030 m nadmorske višine v prisotnosti okoli 150 obiskovalcev s kulturnim programom slovesno odprli prenovljeni župnijski vodnjak oz. forški štapuh.

Obnova vodnjaka je bila pobuda vaščanov Sv. Jerneja občini Muta in bo zaključila celostno podobo vrha Sv. Jerneja z 1044 m nad. višine, kjer je pod cerkvijo Sv. Jerneja še pokopališče, staro župnišče, domačija Primož in Posestvo Herk in je danes priljubljena izletniška točka planincev, izletnikov in kolesarjev tako iz Slovenije kot Avstrije. Obnovo vodnjaka je izpeljala Občina Muta s pomočjo podjetja Helios iz Domžal, ki je v okviru Heliosovega sklada za ohranjanje čistih slovenskih voda s pet tisoč evri sofinanciral projekt obnove. Celotna obnova brez prostovoljnega dela domačinov je stala okoli deset tisoč evrov.

To je že 78. obnovljeni vodnjak v 67. slovenski občini, ki ga je Helios finančno podprl v partnerskem projektu skupaj z MOP, kjer ministrstvo občinam nudi strokovno in tehnično podporo. Heliosov sklad se financira iz deleža prodaje okolju prijaznih premazov blagovne znamke HELIOS: Bori, Tessarol in Ideal. Forški štapuh bo OŠ Muta s pomočjo občine razvila in smiselno vključila v nastajajočo planinsko vodno učno pot Od slapa do vodnjaka, v okviru katere bo predstavljen svet vode in življenja ob njej v porečju reke Bistrice od preteklosti do danes. V Bistriškem jarku ob reki Bistrici, kjer bo začetek vodne učne poti stoji od leta 1997 edina ekološka kapelica v Sloveniji in je postavljena z namenom varovanja pred morebitno vodno katastrofo zaradi zajezitve reke Bistrice v Avstriji. Trasa osmih točk uro in pol dolge planinske vodne učne poti bo na informativnih tablah in v zloženki predstavila vse glavne kulturne, tehnične in naravne danosti okolja in se končala pri vodnjaku na vrhu Sv. Jerneja. Po prvi analizi je voda iz vodnjaka pitna, vendar jo morajo še večkrat izčrpati in ponovno analizirati. Obred blagoslova vode in vodnjaka je pred zbranimi opravil profesor Teološke fakultete Univerze v Ljubljani dr. Vinko Potočnik.

Pisnih virov o času izgradnje forškega štapuha ni. Lepo je viden na ohranjeni panoramski fotografiji iz leta 1913. Leži pod župniščem, ki je bilo zgrajeno okoli leta 1790 in se postopoma obnavlja že več let z namenom postati lokalni muzej. Osnovo za obnovo so dobili po izročilu starejših ljudi in gre za obzidan kamniti vodnjak s preprostim lesenim ogrodjem, kakršni so bili nekdaj značilni za hribovske domačije na Kozjaku nad reko Dravo. Je pa forški štapuh še edini vodnjak na Sv. Jerneju nad Muto, ki ga je bilo smiselno obnoviti. V globino meri 13,5 metra, s premerom 1,3 metra in možnim zajetjem 18 m3 vode. Zanimiv je tudi zaradi tega, ker se nahaja skoraj na vrhu hriba, na prostrani gorski planoti ter je bil do sedaj vedno vodnat. Hribovske domačije so nastale lahko le tam, kjer so našli lastni vodni vir za izkop vodnjaka - štapuha. Takrat je bil odnos do dragocene vode bistveno drugačen, saj so jo smatrali kot dar narave, ki jim je predstavljala obstoj življenja. Po izgradnji vodovoda, ki je iz doline pripeljala vodo z drugih hribov, so domači vodnjaki začeli vidno propadati in poslabšal se je tudi splošen odnos do vode kot omejene dobrine.

Obnovitvena dela na vodnjaku so izvedli domači mojstri v skladu s smernicami Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor od junija do konca oktobra 2011 in tako, da je skladen s starim župniščem. Zunanje ogrodje je na star način ročno tesano, sestavljeno je iz dveh nosilnih stebrov, ki nosita dvokapno, s šintli oz. skodlami pokrito streho. Vodo iz vodnjaka dvignemo z lesenim čebrom na vretenu. Ob tem je bilo veliko prostovoljnega dela domačinov in gasilcev iz Mute, ki so znali stopiti skupaj. S projektom občine Muta »Brez vode ni življenja« želijo poudariti celovit pomen vode v človekovem okolju in spodbuditi aktivno delovanje za ohranjanje in izboljševanje njene kakovosti, ter spoznavanje bogatega območja ob reki Bistrici, ki je opredeljeno kot ekološko pomembno območje in katerega želijo razviti v ekološki turizem. Kako je voda sooblikovala življenje ljudi pove podatek, da je včasih voda pritoka reke Bistrice v Prevolovem grabnu gnala tri žage, več kot deset mlinov in štiri vodne turbine. Po Bistrici so včasih plavili več kot 1000 kubikov lesa do kovačije na Muti in do izliva v Dravo.

Kot je na odprtju zbranim ob predstavitvi pomena vode in vodnih virov povezanih z življenjem na Sv. Jerneju in ob reki Bistrici sklenil dolgoletni novinar in kronist Mute Kristl Valtl, »Upam, da danes vračamo življenjsko funkcijo, več kakor 200 let staremu biseru te davne skrbi za vodo na tem vrhu. Rad bi, da z vodno potjo privzgojimo mlademu rodu, da bo dojel, kako neobhodno potrebno je za naš obstoj, ohranitev dovolj virov zdrave vode. Vesel sem, da ste uspeli ohraniti en dokaz, o skrbi za vodo.«

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zanimivosti "Forški štapuh" za domačine, izletnike, planince...