Začela se je sezona kresovanj in prijetnih druženj

Kres Lisjakova strugaPodobno kot že 17 minulih let, so radgonski ribiči ter njihovi družinski člani in simpatizerji ter tudi drugi gostje, veliki petek preživeli ob „tabornem ognju" in slastnih pečenih ribah. Že leta 2000 so namreč radgonski ribiči združili spomladansko čistilno akcijo ob svojem ribniku in ribiški hiši, v Lisjakovi strugi, kjer je spomladi veliko suhega vejevja in neuporabnega lesa, s prižigom kresa. Od začetka so prireditev imenovali „Srečanje ob tabornem ognju", ker pa je prireditev vsako leto za velikonočne praznike, natančneje na „postni" Veliki petek, sedaj temu rečejo „Velikonočno kresovanje".

Ribiči so zakurili v Lisjakovi strugi

Pomurci in Štajerci med 571 igralci, dobili novega kralja družabne kartaške igre

Kartanje šnopsaDolgi in mrzli zimski večeri, zlasti ob vikendih, so za mnoge Prekmurce, Prleke in Štajerce, poleg pikada, fliperja, namiznega nogometa in biljarda, namenjeni predvsem kartaškim (šnops) turnirjem in še nekaterim družabnim igram, ki so dobrodošle za druženje in krajšanje časa. Prav s takšnimi dogodki, predvsem družabnimi igrami in sploh druženji, se ukvarjajo mladi in manj mladi na skrajnjem severovzhodu države, s čimer potrjujejo, da televizija, internet, FB in sploh računalniki le niso povsem zastrupili večine ljudi, ki so se bolj kot ne prenehali družiti s prijatelji, sosedi, znanci in celo s svojimi domačimi.

Milan Niderl iz Gederovcev „Kralj šnopsa 2018

Ob druženju še izobraževanje kmečkih žensk

Društvo kmečkih žena ApačeDruštvo Kmečkih žena Apače, ki ga že dolgo vodi predsednica Ema Škrobar, med drugim skrbi tudi za dobro počutje svojih članic, ki jih je v društvu okoli 80. Tako vsako leto v začetku marca, nekako pred dnevom žena, pripravijo srečanje, ki predstavlja prijetno druženje in tudi izobraževanje članic društva. Tokrat so srečanje, ki je potekalo na Turistični kmetiji Marko v Nasovi, začeli z enim takšnim izobraževanje, in sicer s predavanjem vrtnarske strokovnjakinje Brigita Bukovec iz Vrtnarstva Kurbus. Predavala je o presajanju balkonskih rož in vzdrževanje orhidej, katere so v „Tropskem raju" pri Kurbusu na Meleh na ogled vse do 18. marca.

V Nasovi je potekalo prijetno srečanje članic DKŽ Apače

Na tradicionalno pustno rajanje prišli skorajda vsi krajani

Pust MahovciŠportno turistično društvo (ŠTD) Mahovci, vasice z nekaj več kot sto prebivalcev, je v sodelovanju z Vaškim odborom Mahovci tudi letos pripravilo tradicionalno pustno prireditev »Kurentovanje v Mahovcih«. Prireditev, ki se je pričela zgodaj popoldan, so letos s svojim obiskom počastili kurenti KUD Polanec iz Starš na Dravskem polju, ki imajo v svojih vrstah tudi člana ŠTD Mahovci Davida Habjaniča. V lepem zimskem vremenu se je na športnem centru v Mahovcih zbralo zelo veliko obiskovalcev, praktično več kot je v vasi prebivalcev, kateri so nestrpno pričakovali kurente. Slednji so se najprej ustavili na kmetiji Jančar, kjer so se okrepčali in pripravili za pohod po vasi.

»Kurentovanje v Mahovcih« spet navdušilo

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Kdo je izdelal najboljše čurke (kašnice)?

 

„Antonovanje 2012“ s številnimi prireditvami in dogodki je v Prlekijo pritegnilo veliko obiskovalcev

AntonovanjeV Jeruzalemsko – Ormoških vinorodnih goricah, natančneje na Kogu, vasici v ormoški občini ob hrvaški meji, so tudi letos ob godu sv. Antona puščavnika pripravili številne prireditve, ki so jih poimenovali „Antonovanje 2012“.

In čeprav se bo v naslednjih dneh zvrstilo še nekaj dogodkov in prireditev, je gotovo v ospredju bilo vse tisto, kar se je odvijalo konec minulega tedna, od petka do nedelje, 13. do 15. januarja, ko je med drugim potekala tudi „Čurkijada 2012“, torej ocenjevanje čurkov (kašnih klobas), ter prav na god sv. Antona puščavnika, ko so na Kogu gostili rejce prašičev iz celotne Slovenije. Po tradicionalni sveti maši, je namreč potekala še Okrogla miza na temo: Zakaj mora propasti slovenska prašičereja?

Ob tem so številnim obiskovalcem prikazali tudi risbe in fotografije na temo reja prašičev v Prlekiji in Medjimurju, kakor jih vidijo otroci. Najmlajši so tekmovali v različnih starostnih kategorijah, podelili pa so jim tudi lepe nagrade in priznanja. Številni obiskovalci in domačini so se pomerili tudi v tradicionalnem Antonovem kegljanju, v cerkvi so pripravili Antonov koncert Miklavškega okteta in organista. Svoje lepotce so širši javnosti prikazali zbiratelji starodobnih vozil iz „Kluba Styer“, licitirali so mesne dobrote, veliko pozornosti pa sta pritegnila Antonov kviz in omenjeno ocenjevanje kašnatih klobas, na Kogu poimenovanih čurke...Na vseh dogodkih, ki sta jih sicer pripravila društvo Antonovanje ter župnija Sv. Bolfenk na Kogu, je bilo veliko obiskovalcev od blizu in daleč, ki so lahko dejansko uživali v dogodkih, predvsem pa v kulinaričnih dobrotah in odlični kapljici, ki izvrstno uspeva tako na Kogu kot v bližnji in širši okolici. Seveda ni manjkalo niti kulturnih dogodkov, predvsem folklore, svoje pa so prispevali tudi glasbeniki „Künštni Prleki“ ter še nekatera društva in posamezniki...

Zgodba zase so bile tudi delavnice, ki je v organizaciji Društvo Antonovanje na Kogu, potekalo v povezavi z izdelovanjem mesnih dobrot, zraven pa je bila tudi pokušina čurk in drugih kmečkih dobrot.

Pod izrazom Čurka se na območju Koga in večjega dela vzhodnega ormoškega območja razume izdelek kašnate klobase. Poznane so bele, sive in črne čurke, kar je povezano z vsebino nadeva klobas. Osnova nadeva je kaša. Pri belih čurkah je prosena kaša z dodatki cimeta in sladkorja. Belo čurko bi lahko opredelili bolj kot sladico. Siva čurka je kašnata klobasa, ki ima v nadevu praviloma ajdovo kašo ali ješprenj in lahko tudi manjši dodatek prosene kaše in riža. Črna čurka je kašnata klobasa, ki ji je dodana kri. Osnovni nadev je ajdova kaša ali ješprenj, riž, meso glavine, pljuča, prepražena črevna mast, lahko tudi ocvirki. Izdelava čurk ali kašnatih klobas ima, poleg v Prlekiji, tudi širše po Sloveniji bogato tradicijo. Tradicionalne koline na slovenskih kmetijah so poznane tako po tipičnih mesnih klobasah kot po kašnatih klobasah. Po posameznih vaseh in pokrajinah se izdelava klobas razlikuje glede na vsebino nadeva, uporabo začimb in glede na obliko izdelka. Gre za sezonsko in lokalno pripravljeno tipično kulinarično posebnost. Za potrošnike je to zanimiv izdelek, ki je vezan na nostalgijo po domači hrani. Kašnate klobase so zelo različno poimenovane, eno od imen je čurka. Gotovo pa je v Sloveniji najbolj razširjen izraz krvavica, ki ustreza izdelkom, ki vsebujejo poleg tipičnih sestavin še dodatek krvi - na Kogu in v okolici je to črna čurka.

Na jedilniku se čurke postrežejo poleg kisle repe in kislega zelja. Za vse udeležence čurkarijade bo pripravljena tudi pokušnja čurk posameznih kmetij, ki bodo sodelovale na ocenjevanju s svojimi izdelki. Čurkarijada na Kogu na eni strani obuja spomin na kulinarično dediščino podeželja. Sodelujočim kmetijam v ocenjevanju čurk pa nakazuje tudi možnost trženja teh izdelkov v okviru dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. Prek organizacije ocenjevanj, pokušenj, organizacije prireditev in promocije se ta del dediščine slovenskega podeželja ohranja tudi poznejšim rodovom. Predvsem pa je pomembno, da tako ohranjamo čut za domačo, sezonsko in lokalno pridelano hrano, ki je kakovostna in dobra.

Na tokratni čurkarijadi na Kogu je sodelovalo več kot 20 pridelovalcev, in vsi so prinesli vzorce dobre kakovostni. Noben vzorec ni bil izločen zaradi kakšne napake. Vsem sodelujočim na ocenjevanju so bila podeljena za posamezen izdelek tudi priznanja za sodelovanje z navedbo števila točk ocenitve izdelka. Ocenjevali s po posebnem pravilniku, in sicer: zunanji izgled (2 točki), sestava prereza (3 točke), barva prereza (3 točke), tekstura (4 točke), vonj (3 točke) in okus (5 točk). Od belih čurk sta bila dva vzorca in oba zelo dobro ocenjena – od 20 možnih točk sta dobila po 19. in sicer: Kmetija Luci – Kelemina (Vodranci) in Kmetija Anton Kolarič (Obrež); Sive čurke: Ocenjenih je bilo šest vzorcev, in vse so bile dobro ocenjene. Najboljše tri pa so bile kmetija Anton Kolarič (Obrež) 19,5 točk, Predelava mesa Franc in Olga Ozmec (Cvetkovci), ter kmetija Miran Horvat – Medved (Lačaves) po 19,0 točk itd; Črne čurke: bilo je 14 vzorcev. Dva vzorca sta prejela po 19,5 točk, in sicer: Predelava mesa Franc in Olga Ozmec (Cvetkovci) in kmetija Franc Bolcar (Dobrava), trije vzorci pa so prejeli po 18,0 točk, in sicer: Predelava mesa Munda – Šprah; Anton Kolarič Anton, in Miran Horvat – Medved itd.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zanimivosti Kdo je izdelal najboljše čurke (kašnice)?