Rodila se je pred 80., poročila pa pred 60. leti

Diamantna poroka LončaričZa Marico Lončarič iz Lokavcev pri Negovi je 23. januar gotovo najbolj srečen datum v življenju. Kako tudi ne, ko pa se je natančno tega dne pred osmimi desetletji rodila, pred šestimi pa tudi poročila. Torej je letos, prav na dan, ko so se po kar nekaj meglenih in turobnih dneh, nad negovskim delom Slovenskih Goric, pojavili prijetni sončni žarki, imela pravi vzrok za dvojno praznovanje. Pravzaprav je s svojim življenjskim sopotnikom, možem Slavkom, brez posebnega pompa in razkošja, v domači hiši, kjer ima sedež tudi na daleč znano podjetje Montaža Lončarič, predvsem prejemala darila in čestitke, oba za visok skupni življenjski jubilej, ona sama pa še za okrogel osebni jubilej. Odločila sta se namreč, da bosta svoj jubilej obeležila v družbi svojih najdražjih, treh otrok, štirih vnukov in pravnukinje, ter še nekaj drugih svojcev, sorodnikov in prijateljev. Ob ganljivih čestitkah se je slavljencema tu in tam orosilo oko...

Marica in Slavko Lončarič obeležila diamantno poroko in njenih osemdeset

Dedek Mraz obiskal tudi otroke v Lutvercih

Dedek Mraz LutverciV našem gasilskem domu je bilo konec decembra spet veselo. Naše otroke je obiskal dedek Mraz. Že sedmo leto zapored se v našem društvu trudimo, da organiziramo prihod dedka Mraza. Tudi letos sta celotno organizacijo in priprave za ta projekt prevzeli naši članici društva, ki sta tudi v komisiji za mladino v društvu Zdenka Šuman in Tina Rojc. Seveda so na pomoč priskočile še ostale pridne roke: Sanja H. je pomagala pri pripravi kulturnega programa, Monika Š. in Sara R. pri pakiranju daril, fotografiranje Monika, aranžerka Blanka pri izdelavi scene, pa še vsi ostali, ki so pomagali pri pripravi prostora, ipd.

Dedek Mraz v Lutvercih

Verniki so se zahvalili svojemu župniku (in nekdanjemu nogometnemu sodniku) Janezu Ferencku iz Apač, ob njegovem življenjskem jubileju

Janez FerencekDa priljubljeni apaški župnik Janez Ferencek letos praznuje okrogel življenjski jubilej, 60. letnico življenja, smo izvedeli po naključju. Na dan, ko se je pred 60 leti rodil so župnijski dvorani domače cerkve, ki se nahaja ob župnišču in služi v zimskem času kot bogoslužni prostor, je namreč daroval večerno sv. Mašo. Slednjo je s petjem, ob spremljavi organistke Aleksandre Papež na elektronskih orglah, popestril Župnijski pevski zbor, ki je po končani maši svojemu priljubljenemu župniku zapel: »Vse najboljše, dragi župnik Janez...«, v slovenščini in tradicionalno iste verze tudi v angleščini. V tem času so moški že začeli pripravljati mize in klopi, kjer so skupaj s slavljencem ob obloženi mizi z dobrotami, ki so jih pripravile pevke, s slavljencem nazdravili.

»Vse najboljše, dragi župnik Janez...«

Marija in Štefan Čeh sta tik po novem letu obeležila zlati pir

Zlata poroka ČehKomaj so utihnila božična in novoletna praznovanja, že sta zakonca Marija in Štefan Čeh z Bišečkega Vrha v Slovenskih goricah praznovala nov pomemben dogodek. Že prvo soboto v letu 2020 sta namreč, v krogu najbližjih in prijateljev, v gostišču Štajerska hiša kulinarike v Gočovi, obhajala visok skupni življenjski jubilej – zlato poroko. Vse skupaj se je začela z obiskom cerkve Sv. Bolfenka v Trnovski vasi, kjer je župnik Franc Mlakar, pri darovani sv. maši, opravil cerkveni obred. Od tod so se številni svatje z zlatoporočencema odpravili v Gočovski dvorec, kjer je potekal civilni zlatoporočni obred, s katerim sta potrdila svojo 50 - letno zakonsko zvestobo.

Najprej v cerkev, nato v dvorec

Zofija in Anton Žavrlan iz Slovenskih goric sta obhajala zlato poroko

Zlata poroka ŽavrlanBrez velikega pompa, v družbi svojih najdražjih, sta tik pred iztekom leta 2019, zlato poroko obhajala Zofija in Anton Žavrlan z Zgornje Ščavnice v Slovenskih goricah. Prijetno praznovanje, ki je potekalo na njunem domu, je s svojim obiskom počastil tudi župan občine Sveta Ana, Silvo Slaček, ki jima je v imenu občine čestital in izročil spominsko darilo, umetniško sliko vinograda, na kateri se v ozadju vidi cerkev sv. Ane. Ob klepetu s slavljencema smo izvedeli marsikaj iz njunega zanimivega in pestrega skupnega življenja.

Župan jima je čestital kar na njunem domu

Delegacija OZ RKS je na Orehovskem Vrhu obiskala 90-letnico Veroniko Fajfar, ki se je razveselila obiska in čestitk

Veronika Fajfar jubilejPred dnevi je Veronika Fajfar, ki živi v Orehovskem Vrhu, dober streljaj iz Gornje Radgone, praznovala 90. rojstni dan in jo je z obiskom razveselila delegacija Rdečega križa. Na obisk je s poverjenicama Ido Šemrl in Marijo Vrbančič, prišel predsednik Krajevnega odbora RK Črešnjevci – Zbigovci, Janko Auguštin. Ob čestitkah in izročitvi daril, je bila opazna radost slavljenke, ki je izrazila veselje in zadovoljstvo, da so z obiskom počastili njen visoki življenjski jubilej.

Deset vnukov, 13 pravnukov in dva prapravnuka...

Priljubljena Prekmurca iz Apaške doline

Biserna poroka NovakKer sta se Amalija in Franc Novak iz Apač poročila 30. decembra 1959, sta tudi šestdeset let pozneje, biserno poroko obhajala tik pred iztekom leta. Prvič je poroka potekala v Murski Soboti, civilna na tedanjem matičnem uradu, cerkvena pa v cerkvi Sv. Nikolaja. In ker je bila Amalija učiteljica sta se cerkveno poročila ponoči v tajnosti. Tokrat sta svojo biserno poroko praznovala v krogu svoje družine in prijateljev v apaški cerkvi, sveto mašo pa je daroval župnik Janez Ferencek. Ob cerkvenem poročnem obredu jima je župnik Janez Ferencek namenil veliko lepih besed zahvale in jima izročil darilo.

Biserno poroko sta obhajala Amalija in Franc Novak iz Apač

Darila blagoslovil negovski župnik Marjan Rola

Božiček pri ŠenekarjuV Gostilni Šenekar, v Spodnjih Ivanjcih pri Negovi, je tik pred božičem, potekala tradicionalna prireditev, kjer je Božiček obdaril 60 otrok iz KS Spodnji Ivanjci, starih do 6 let. Že 27. tovrstno prireditev z obdarovanjem je tudi letos pripravilo Kulturno športno društvo (KŠD) Spodnji Ivanjci, s pomočjo sredstev Krajevne skupnosti Spodnji Ivanjci in dobrotnikov. Ob tej priliki so otroci iz KS Spodnji Ivanjci, pod vodstvom Simone Danko in Martine Vesenjak, pripravili kulturni program z božično vsebino.

Božiček obdaril 60 otrok

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Kdo je izdelal najboljše čurke (kašnice)?

 

„Antonovanje 2012“ s številnimi prireditvami in dogodki je v Prlekijo pritegnilo veliko obiskovalcev

AntonovanjeV Jeruzalemsko – Ormoških vinorodnih goricah, natančneje na Kogu, vasici v ormoški občini ob hrvaški meji, so tudi letos ob godu sv. Antona puščavnika pripravili številne prireditve, ki so jih poimenovali „Antonovanje 2012“.

In čeprav se bo v naslednjih dneh zvrstilo še nekaj dogodkov in prireditev, je gotovo v ospredju bilo vse tisto, kar se je odvijalo konec minulega tedna, od petka do nedelje, 13. do 15. januarja, ko je med drugim potekala tudi „Čurkijada 2012“, torej ocenjevanje čurkov (kašnih klobas), ter prav na god sv. Antona puščavnika, ko so na Kogu gostili rejce prašičev iz celotne Slovenije. Po tradicionalni sveti maši, je namreč potekala še Okrogla miza na temo: Zakaj mora propasti slovenska prašičereja?

Ob tem so številnim obiskovalcem prikazali tudi risbe in fotografije na temo reja prašičev v Prlekiji in Medjimurju, kakor jih vidijo otroci. Najmlajši so tekmovali v različnih starostnih kategorijah, podelili pa so jim tudi lepe nagrade in priznanja. Številni obiskovalci in domačini so se pomerili tudi v tradicionalnem Antonovem kegljanju, v cerkvi so pripravili Antonov koncert Miklavškega okteta in organista. Svoje lepotce so širši javnosti prikazali zbiratelji starodobnih vozil iz „Kluba Styer“, licitirali so mesne dobrote, veliko pozornosti pa sta pritegnila Antonov kviz in omenjeno ocenjevanje kašnatih klobas, na Kogu poimenovanih čurke...Na vseh dogodkih, ki sta jih sicer pripravila društvo Antonovanje ter župnija Sv. Bolfenk na Kogu, je bilo veliko obiskovalcev od blizu in daleč, ki so lahko dejansko uživali v dogodkih, predvsem pa v kulinaričnih dobrotah in odlični kapljici, ki izvrstno uspeva tako na Kogu kot v bližnji in širši okolici. Seveda ni manjkalo niti kulturnih dogodkov, predvsem folklore, svoje pa so prispevali tudi glasbeniki „Künštni Prleki“ ter še nekatera društva in posamezniki...

Zgodba zase so bile tudi delavnice, ki je v organizaciji Društvo Antonovanje na Kogu, potekalo v povezavi z izdelovanjem mesnih dobrot, zraven pa je bila tudi pokušina čurk in drugih kmečkih dobrot.

Pod izrazom Čurka se na območju Koga in večjega dela vzhodnega ormoškega območja razume izdelek kašnate klobase. Poznane so bele, sive in črne čurke, kar je povezano z vsebino nadeva klobas. Osnova nadeva je kaša. Pri belih čurkah je prosena kaša z dodatki cimeta in sladkorja. Belo čurko bi lahko opredelili bolj kot sladico. Siva čurka je kašnata klobasa, ki ima v nadevu praviloma ajdovo kašo ali ješprenj in lahko tudi manjši dodatek prosene kaše in riža. Črna čurka je kašnata klobasa, ki ji je dodana kri. Osnovni nadev je ajdova kaša ali ješprenj, riž, meso glavine, pljuča, prepražena črevna mast, lahko tudi ocvirki. Izdelava čurk ali kašnatih klobas ima, poleg v Prlekiji, tudi širše po Sloveniji bogato tradicijo. Tradicionalne koline na slovenskih kmetijah so poznane tako po tipičnih mesnih klobasah kot po kašnatih klobasah. Po posameznih vaseh in pokrajinah se izdelava klobas razlikuje glede na vsebino nadeva, uporabo začimb in glede na obliko izdelka. Gre za sezonsko in lokalno pripravljeno tipično kulinarično posebnost. Za potrošnike je to zanimiv izdelek, ki je vezan na nostalgijo po domači hrani. Kašnate klobase so zelo različno poimenovane, eno od imen je čurka. Gotovo pa je v Sloveniji najbolj razširjen izraz krvavica, ki ustreza izdelkom, ki vsebujejo poleg tipičnih sestavin še dodatek krvi - na Kogu in v okolici je to črna čurka.

Na jedilniku se čurke postrežejo poleg kisle repe in kislega zelja. Za vse udeležence čurkarijade bo pripravljena tudi pokušnja čurk posameznih kmetij, ki bodo sodelovale na ocenjevanju s svojimi izdelki. Čurkarijada na Kogu na eni strani obuja spomin na kulinarično dediščino podeželja. Sodelujočim kmetijam v ocenjevanju čurk pa nakazuje tudi možnost trženja teh izdelkov v okviru dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. Prek organizacije ocenjevanj, pokušenj, organizacije prireditev in promocije se ta del dediščine slovenskega podeželja ohranja tudi poznejšim rodovom. Predvsem pa je pomembno, da tako ohranjamo čut za domačo, sezonsko in lokalno pridelano hrano, ki je kakovostna in dobra.

Na tokratni čurkarijadi na Kogu je sodelovalo več kot 20 pridelovalcev, in vsi so prinesli vzorce dobre kakovostni. Noben vzorec ni bil izločen zaradi kakšne napake. Vsem sodelujočim na ocenjevanju so bila podeljena za posamezen izdelek tudi priznanja za sodelovanje z navedbo števila točk ocenitve izdelka. Ocenjevali s po posebnem pravilniku, in sicer: zunanji izgled (2 točki), sestava prereza (3 točke), barva prereza (3 točke), tekstura (4 točke), vonj (3 točke) in okus (5 točk). Od belih čurk sta bila dva vzorca in oba zelo dobro ocenjena – od 20 možnih točk sta dobila po 19. in sicer: Kmetija Luci – Kelemina (Vodranci) in Kmetija Anton Kolarič (Obrež); Sive čurke: Ocenjenih je bilo šest vzorcev, in vse so bile dobro ocenjene. Najboljše tri pa so bile kmetija Anton Kolarič (Obrež) 19,5 točk, Predelava mesa Franc in Olga Ozmec (Cvetkovci), ter kmetija Miran Horvat – Medved (Lačaves) po 19,0 točk itd; Črne čurke: bilo je 14 vzorcev. Dva vzorca sta prejela po 19,5 točk, in sicer: Predelava mesa Franc in Olga Ozmec (Cvetkovci) in kmetija Franc Bolcar (Dobrava), trije vzorci pa so prejeli po 18,0 točk, in sicer: Predelava mesa Munda – Šprah; Anton Kolarič Anton, in Miran Horvat – Medved itd.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zanimivosti Kdo je izdelal najboljše čurke (kašnice)?