Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

"Venček" pokaže, koliko velja kuharica...

 

Pustni krofi so te dni v ospredju ponudbe

KrofiVedno ko se približuje pustni čas (pust bo letos 21.2. op. p.), z vseh strani zadiši po posebni vrsti sladic. Ob prihajajočih se pustnih dneh je nekako postala osrednja kulinarična dobrota – pustni krof, ki jih slovenske gospodinje, kuharice in slaščičarke, v dobrem tednu scvrejo več sto tisoč.

Po nekaterih virih naj bi bila avtorica krofov dunajska kuharica Cecilia Krapf. Več avtorjev pa dokazuje, da so bili krofi znani že v stari rimski kuhinji. V 18. stoletju so krofe gostje v dunajskih gostilnah dobili brezplačno, danes pa temu ni tako. Kljub temu pa praktično ni gostinskega lokala, trgovine, slaščičarne ali gospodinjstva, kjer ne bi v predpustnem času ali pa vsaj na dan pusta, vsaj enkrat dišalo po enkratnih, takšnih in drugačnih krofih.

Tako pa je tudi v restavraciji »M« - Majde Šmid, na Partizanski ulici v Gornji Radgoni, kjer vodja kuhinje Majda Belna ter njeni sodelavci, že nekaj tednov pred pustom, vsak dan scvrejo več sto lepih in sočnih krofov, s katerimi se sladkajo njihovi gosti. In tako, kot pri Majdi Belna, velja pri vseh pravih kuharicah, ki se ukvarjajo s krofi pravilo, da »venček pokaže koliko velja kuharica«.

Kaj vse je potrebno narediti, da bo krof pravi, in da bo okrog tudi »venček«?

Sestavine: 1 kg moke (polovica ostre in polovica gladke), 6 dag kvasa, 1/4 litra mleka in 1/4 litra smetane, 10 rumenjakov, 1 jajce, 10 dag sladkorja, pomarančna ali limonina lupina, sol, malo muškatnega oreščka, 4 žlice ruma, 15 dag masla, marelična marmelada, olje za cvrtje, sladkor za posipanje. Priprava: Moko presejemo. Postavimo kvas. Rumenjake, jajce in sladkor penasto umešamo. Sesekljamo ali naribamo pomarančno ali limonino lupino, nastrgamo orešček. Pogrejemo mleko in smetano, da je oboje mlačno. Iz moke, vzhajanega kvasa, umešanja, mleka in smetane stepemo testo. Testu dodamo stopljeno maslo. Testo za krofe mora biti mehko, sicer so krofi težki. Testa ne gnetemo, temveč stepamo. Ne dvigamo ga visoko, da ne nastanejo luknje v testu in s tem tudi v krofih. Stepamo prav nadrobno. Ko se testo loči od posode in kuhalnice, ga pokrijemo in denemo na primerno toplo mesto, da vzhaja. Vzhajano testo zvrnemo na pomokano desko ali prt. Razvaljamo ga za pol prsta na debelo. Z obodcem za krofe izrežemo kroge. Na polovico krogov damo v sredino žličko marmelade. Z drugo polovico krogov prve pokrijemo. Pri tem obračamo testo tako, da je zgornji del obrnjen proti nadevu. S prsti oba kroga ob robu stisnemo in obrežemo z malo manjšim obodcem. Robova morata biti dobro stisnjena, da marmelada ne uhaja, kupček marmelade pa natanko v sredini, da se krofi zaradi izgubljenega ravnotežja ne prevračajo pri cvrenju. Krofe zložimo na pomokan prt dva prsta narazen. Pokrite pustimo, da vzhajajo. Nato jih ocvremo v olju. Nekatere gospodinje pa raje marmelado pozneje všpricajo v krof, ko je že ocvrt, kot je na sliki primer Majde Belna.

Sicer pa so krofi sladka dobrota, ne le v pustnem času, in dobri so takšni in drugačni; večji ali manjši, nadevani ali brez nadeva, posipani ali brez posipa, narejeni doma ali kupljeni v trgovini, slaščičarni ali gostinskem lokalu… In vsaka kuharica, vsaka gospodinja, je še posebej ponosna na svoje krofe. Dober tek! 

KO ZADIŠIJO KROFKI....

Pustni krof je sicer klasična pustna sladica iz ocvrtega kvašenega testa, nadevanega z marelično marmelado in potresenega s sladkorjem v prahu. In čeprav obstajajo tudi mnogi napisani recepti, pa je pri krofih tako, da je toliko receptov koliko kuharic. Za pripravo vedno potrebujemo: mehko in ostro moke, maslo, rumenjake, limono, mleko (lahko sladka smetana ali celo voda), sladkor, kvas, rum (lahko tudi konjak ali tropinovec), sol, marelično marmelado (lahko tudi kakšna druga, po lastnem okusu), olje za cvrtje(čeprav klasični recept priporoča svinjsko mast), sladkor v prahu...

Najprej je na vrsti predpriprava, ko pečico segrejemo na 50° C. Obe moki presejemo v veliko skledo, ki jo potisnemo v segreto pečico, da moko segrejemo. Ogreto moko vzamemo iz pečice. Na sredini naredimo jamico, v katero nadrobimo kvas, dodamo žlico sladkorja in prilijemo 2,5 decilitra mlačnega mleka. Skledo pokrijemo in na toplem pustimo vzhajati 20 minut. Sledi priprava: Rumenjake damo v manjšo skledo, dodamo sol in gladko razmešamo. Ko kvasec sredi moke naraste, dodamo stepena jajca, zmehčano maslo ter preostala sladkor in moko. Testo najprej zgnetemo z rokami, nato pa ga s pomočjo električnega mešalnika za testo mešamo 15 minut. Skledo znova pokrijemo, testo pa pustimo na toplem vzhajati 10 minut. Olje pristavimo in segrejemo. Iz vzhajanega testa z rokami oblikujemo 6 kroglic velikosti mandarine. Zlagamo jih na pomokano desko in pokrijemo s čistim prtom. Čez nekaj minut krofe obrnemo. Vzhajane krofe previdno vlagamo v vročo maščobo. Posodo za nekaj minut pokrijemo. Medtem oblikujemo novo serijo šestih krofov. Po spodnji strani zlato rumeno ocvrte krofe obrnemo. Cvremo odkrite, vmes pa jih s pomočjo žlice prelivamo z vročo maščobo. Ocvrte s penovko poberemo iz maščobe in zložimo na papirnato kuhinjsko brisačo, da se odcedijo in nekoliko ohladijo. Postopek ponovimo tudi z ostalimi krofi.

Serviranje krofov: Mlačne krofe, ki so najbolj dišeči in okusni, nabrizgamo z marelično marmelado, potresemo s sladkorjem v prahu in takoj ponudimo.

Nasveti strokovnjakov: Vse sestavine, pa tudi posodo in kuhinjske pripomočke, ki jih bomo uporabili pri pripravi kvašenega testa, pred pripravo ogrejemo na sobno temperaturo. Najbolje, da jih na sobno temperaturo postavimo že noč pred pripravo; Za krofe pripravimo kvašeno testo, ki je nekoliko mehkejše od običajnega; Krofe lahko oblikujemo tudi tako, da testo razvaljamo, krofe pa izrežemo s posebnim modelčkom; V segreto olje položimo najprej 1 krof, da testiramo, če je testo zadosti vzhajalo in če je temperatura olja prava. Pravilno vzhajan krof se v olje potopi do polovice. Ko ga obrnemo, nastane zaradi tega na obodu znamenit svetel venček; Krofe polagamo v olje s stranjo, ki je bila na delovni površini. Najprej cvremo pokrite, ko jih obrnemo, pa odkrite...

Triki strokovnjakov: Olju za cvrenje dodamo ščepec soli, da se med cvrenjem ne peni (toliko). Pri izbiri moke so si posamezni avtorji nasprotujočih mnenj. Medtem, ko nekateri menijo, da je za krofe najboljša mešanica ostre in mehke moke, nas drugi prepričujejo, da so krofi edina sladica, pri kateri testo pripravimo izključno z ostro moko.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zanimivosti "Venček" pokaže, koliko velja kuharica...