Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Slovenski ljubitelji starodobnikov v muzeju Kröpfl

 

Kar 83 članov slovenskih društev starodbnih vozil se je udeležilo zanimive strokovne ekskurzije

Muzej KröpflKljub močno zasneženim cestam in še posebej pokrajini, so se člani Oldtimer društev včlanjenih v Zvezo SVS iz cele Slovenije, udeležili enkratne (brezplačne) strokovne ekskurzije. Potovali so v muzej Kröpfl v kraju Hartberg v Avstriji, ki se nahaja nekaj več kot 50 km izven Gradca ob avtocesti v smeri Dunaja. Kar 83 udeležencev se je odzvalo vabilu vodstva Zveze SVS, in vsi so bilo prijetno presenečeni in zadovoljni s tistim, kar so videli in doživeli.

V omenjenem muzeju je namreč zelo zanimiva zbirka vozil, ki je nastajala med leti 1886 in 1970. Zbranih je kar 230 različnih primerkov med njimi je veliko edinstvenih. Zbrani eksponati so lep dokaz ideje s katero je lastnik pred leti pričetega zbiranja postal eden večjih zbirateljev sploh. Preprost izračun pa pove da je postal tudi bogat človek, saj imajo nekatera vozila zelo visoke cene.

„Kot so nam gostitelji zatrdili je vsako vozilo tudi na prodaj vendar je cena takšna kot pač je. Urejen muzej pripoveduje o razvoju na področju avtomobilizma. Vsako izmed vozil je dokaz razvoja in dokaz sposobnosti inovatorjev ki so delovali v razvojnih oddelkih tokratnih tovarn. Ob skrbnem pregledovanju posameznih vozil pa človek ugotovi da so na različnih koncih sveta prišli razvojniki do podobnih zaključkov kar je vidno na razstavljenih vozilih. Veliko pa je tudi tehničnih rešitev katere so enkratne in še dandanes vzbujajo občudovanje. Obiskovalec pride do zaključka da je prestavljal razvoj avtomobilizma velik izziv in v razvoju avtomobilske industrije se je pretakalo veliko bogastvo. Že nekoč pa so avtomobili kateri so bili namenjeni hitrostnim preizkušnjam, prinesli novosti katere so se kasneje množično uporabile v proizvodnji serijskih vozil“, nam je po vrnitvi iz Avstrije, med drugim povedal Milan Belec iz Društva ljubiteljev starodobne tehnike Johann Janez Puch.

Opazovanje in primerjava različnih avtomobilov ravno tako potrjuje, da je razvoj avtomobilske industrije temeljil tudi na varnosti potnikov in voznikov. Prvotna vozila so bila po večini odprta in seveda bolj udobna, a le ob lepem vremenu. Ker pa je avto postajal vedno bolj dostopen je s tem postala zahteva, da je vozilo primerno vsakem vremenu. Na ta način je postala streha in zaprtje prostora nad kolesi in motornim delom vedno večja zahteva. S to zahtevo so tako postala vozila udobnejša in omogočala daljša potovanja. Razvoj pa je tako zahteval tudi upoštevanje še veliko več faktorjev kot pa na začetku poti. „Vozila, ki se nahajajo v muzeju in nosijo novejše letnice so dokaz, da je ostala osnova razvoja enaka prvotnim zasnovam, spremenile pa so se lastnosti glede na obliko in namen vozil. Določene tovarne ostajajo zveste začetnim zasnovam z dodajanjem modernega oblikovanja. Povsem nova vozila pa imajo veliko podobnih oblik ,nekatere je težko ločiti. Modni dodatki pa so domena različnih tovarn. Ostaja pa spoznanje da so vozila ki nosijo starejše letnice nekaj posebnega, lepega in zanimivega le to pa smo lahko našli ta dan v muzeju katerega smo obiskali“, je še dejal Belec, ki se je zahvalil članom upravnega odbora Zveze SVS, ki so predlagali in organizirali strokovno ekskurzijo. Skupaj preživet dan je namreč prinesel veliko lepih doživetij.

„Preživeli smo dan, ki bo ostal v prijetnem spominu vsakemu udeležencu. Tokrat smo imeli čas tako za pogovor kot za razmišljanja o novih izzivih. Podobna srečanja so gotovo dobrodošla. Eden od udeležencev je povedal, da je to njegov prvi brezplačni izlet po mnogih letih, tam od osnovne šole. Ugotovili pa smo, da je to izlet katerega smo si zaslužili tako posamezniki kot vodstvo zveze. Vsakdo je na svojem področju prispeval k prepoznavnosti zveze kot tudi dobremu delu v društvih“, je zaključil Milan Belec.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zanimivosti Slovenski ljubitelji starodobnikov v muzeju Kröpfl