V prekmurski vasi Kupšinci se ne bojijo za prihodnost kraja, saj imajo veliko otrok

Miklavž v KupšincihKupšinci so gotovo ena lepših in naprednejših vasi v murskosoboški mestni občini, kjer skoraj štiristo krajanov živi v sožitju in brez kakršnihkoli zapletov. Skupaj z društvi, kot so gasilsko in športno, Krajevna skupnost Kupšinci skrbi za družabno in društveno življenje v vasi, vzporedno z regionalno cesto Murska Sobota – Gederovci. V ospredju dogajanja v kraju, kjer se običajno zberejo vsi krajani ne gleda na njihovo starost, je med drugim obisk sv. Miklavža, ki še posebej razveseli otroke. Teh je, v primerjavi z nekaterimi demografsko ogroženimi prekmurskimi kraji, v Kupšincih kar veliko, kar je potrdil tudi tokratni obisk dobrotnika sv. Miklavža in hudobneža parklja. V domačem vaško-gasilskem domu se je v spremstvu staršev, dedkov, babic ali koga drugega, zbralo 44 pridnih malčkov, ki jih je sv. Miklavž obdaril. In ker so mu obljubili, da bodo še naprej pridni, jim je bradati možakar obljubil, da se srečajo spet čez leto dni. Zanimivo, tokrat starši za lepa darila svojim malčkom niso morali posegati v lastni žep, saj je za darila in pogostitev poskrbela KS Kupšinci.

Pridni otroci so z veseljem počakali sv. Miklavža

Na 23. martinovanju v Gornji Radgoni veliko navdušenih vinoljubov, veseljakov in drugih gostov

Martinovanje 2017Ne glede na to, da v vinskih kleteh oz. v sodnih že nekaj časa vre, ko se sladki mošt nekoliko hitreje kot običajno spreminja, ali se je spremenil v vino, se to »uradno« dogaja šele v »Martinovem tednu«, ko po številnih, zlasti vinorodnih mestih in krajih pripravljajo tradicionalne »Martinove prireditve«. In ena takšnih, pravzaprav ena večjih na severovzhodu države, je znova bila v Gornji Radgoni, ki sodi med pomembnejša slovenska vinogradniško - vinarska območja, in kjer so ob Sv. Martinu, dnevu ko se je mošt tudi "uradno" spremenil v vino, ponovno pripravili enkratno (23. po vrsti) martinovanje, ki je v lepem in sončnem vremenu pritegnilo veliko veseljakov, vinoljubov in sploh gostov od blizu in daleč, največ seveda iz Pomurja ter Slovenskih goric in sosednje Avstrije..., kar nekaj pa jih je iz drugih delov države prispelo tudi z avtobusi.

In mošt se je (uradno) spremenil v vino

Pred soboško Diano se vedno nekaj dogaja, saj so po bogračiadi sedaj pripravili 8. festival bujte repe - tokrat je nastopilo 15 ekip, zmagala pa je ekipa Mestnih četrti Murska Sobota

Bujta repaNa Slovenski ulici, pred hotelom Diana v Murski Soboti je konec tedna potekal 8. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju je tokrat sodelovalo nekoliko manj (15) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank in posameznikov, saj bodo kmalu predsedniške volitve. Festival bujte repe je ena večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju. Strokovna komisija, katere predsednica je bila Zdenka Tompa, člana pa še dva vrhunska kuharska strokovnjaka, Janez Gjergjek in Branko Časar, je budno spremljala ves potek kuhanja, na koncu je ocenila tudi okus in vonj jedi.

Dišalo je po Prekmurski dobroti - bujti repi

Malčki med starostniki

DSO medgeneracijsko sodelovanjeDnevi ob izteku letošnjega poletja in pričetku jeseni so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona minili v prijetnem vzdušju medgeneracijskega sodelovanja. Tako so se stanovalci DSO Gornja Radgona, z veseljem odzvali povabilu bližnjega Vrtca Manka Golarja, in se tako tudi letos udeležili njihove tradicionalne trgatve. Skupaj z otroci so polnili vedra in püte, iz preše pa je tekel sladki sok, s katerim so si ob druženju postregli. Ob zaključku so jih zaposleni in otroci vrtca pogostili še z domačim pecivom in namazanimi kruhki. Lepo je bilo in starostniki za drugo leto držijo ponovno pesti za dobro letino in čim manj toče.

Prijetno in poučno medgeneracijsko sodelovanje

Poleg koncerta tamburašev, še odprtje likovne razstave

DSO tamburašiV Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, pogosto, zlasti ob raznih priložnostih organizirajo pestre kulturne in družabne prireditve, ki so namenjene tako stanovalcem doma kakor tudi zunanjim obiskovalcem. Tako je, med drugim, številna publika, v polni dvorani DSO prisluhnila skladbam Tamburaške skupine KD Peter Dajnko iz Črešnjevcev. Poseben aplavz so si prislužili tudi zato, ker so bili pripravljeni nastopiti namesto skupine, ki je bila prvotno planirana, a je žal svoj nastop v zadnjem trenutku odpovedala.

Tamburice, slike, harmonika...v domu starejših

Nekateri se niso videli že desetletja!

Obletnica OŠ StogovciV tem jesenskem času, ko predvsem kmetovalci in ljubiteljski pridelovalci, s polj in vrtov, iz sadovnjakov in vinogradov, pospravljajo darove narave, se vrstijo tudi takšna in drugačna srečanja nekdanjih sošolcev. In tako se spet posebej potrjuje, da se šele ko se nam življenje prevesi v drugo polovico stoletja, torej ko smo že v »objemu« Abrahama, še posebej zavemo, kako pomembno je ohranjanje in poglabljanje prijateljstva iz mladosti. In to so potrdili tudi večinoma že babice in dedki iz Apaške doline, ki so natanko pred pol stoletja skupaj zapustili šolske klopi osemletke v Stogovcih. Obžalovali so sicer, da v omenjenem šolskem okolišu na zahodni strani Apaške doline ni več veliko otrok in je njihova nekdanja šola, sedaj podružnična šola v okviru OŠ Apače.

Po pol stoletja so se srečali šolarji, ki so osemletko končali na OŠ Stogovci

Tudi druženje je terapija za invalide

Invalidi GRPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti.

Radgonski invalidi so se srečali na Turistični kmetiji Benko

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Slovenski ljubitelji starodobnikov v muzeju Kröpfl

 

Kar 83 članov slovenskih društev starodbnih vozil se je udeležilo zanimive strokovne ekskurzije

Muzej KröpflKljub močno zasneženim cestam in še posebej pokrajini, so se člani Oldtimer društev včlanjenih v Zvezo SVS iz cele Slovenije, udeležili enkratne (brezplačne) strokovne ekskurzije. Potovali so v muzej Kröpfl v kraju Hartberg v Avstriji, ki se nahaja nekaj več kot 50 km izven Gradca ob avtocesti v smeri Dunaja. Kar 83 udeležencev se je odzvalo vabilu vodstva Zveze SVS, in vsi so bilo prijetno presenečeni in zadovoljni s tistim, kar so videli in doživeli.

V omenjenem muzeju je namreč zelo zanimiva zbirka vozil, ki je nastajala med leti 1886 in 1970. Zbranih je kar 230 različnih primerkov med njimi je veliko edinstvenih. Zbrani eksponati so lep dokaz ideje s katero je lastnik pred leti pričetega zbiranja postal eden večjih zbirateljev sploh. Preprost izračun pa pove da je postal tudi bogat človek, saj imajo nekatera vozila zelo visoke cene.

„Kot so nam gostitelji zatrdili je vsako vozilo tudi na prodaj vendar je cena takšna kot pač je. Urejen muzej pripoveduje o razvoju na področju avtomobilizma. Vsako izmed vozil je dokaz razvoja in dokaz sposobnosti inovatorjev ki so delovali v razvojnih oddelkih tokratnih tovarn. Ob skrbnem pregledovanju posameznih vozil pa človek ugotovi da so na različnih koncih sveta prišli razvojniki do podobnih zaključkov kar je vidno na razstavljenih vozilih. Veliko pa je tudi tehničnih rešitev katere so enkratne in še dandanes vzbujajo občudovanje. Obiskovalec pride do zaključka da je prestavljal razvoj avtomobilizma velik izziv in v razvoju avtomobilske industrije se je pretakalo veliko bogastvo. Že nekoč pa so avtomobili kateri so bili namenjeni hitrostnim preizkušnjam, prinesli novosti katere so se kasneje množično uporabile v proizvodnji serijskih vozil“, nam je po vrnitvi iz Avstrije, med drugim povedal Milan Belec iz Društva ljubiteljev starodobne tehnike Johann Janez Puch.

Opazovanje in primerjava različnih avtomobilov ravno tako potrjuje, da je razvoj avtomobilske industrije temeljil tudi na varnosti potnikov in voznikov. Prvotna vozila so bila po večini odprta in seveda bolj udobna, a le ob lepem vremenu. Ker pa je avto postajal vedno bolj dostopen je s tem postala zahteva, da je vozilo primerno vsakem vremenu. Na ta način je postala streha in zaprtje prostora nad kolesi in motornim delom vedno večja zahteva. S to zahtevo so tako postala vozila udobnejša in omogočala daljša potovanja. Razvoj pa je tako zahteval tudi upoštevanje še veliko več faktorjev kot pa na začetku poti. „Vozila, ki se nahajajo v muzeju in nosijo novejše letnice so dokaz, da je ostala osnova razvoja enaka prvotnim zasnovam, spremenile pa so se lastnosti glede na obliko in namen vozil. Določene tovarne ostajajo zveste začetnim zasnovam z dodajanjem modernega oblikovanja. Povsem nova vozila pa imajo veliko podobnih oblik ,nekatere je težko ločiti. Modni dodatki pa so domena različnih tovarn. Ostaja pa spoznanje da so vozila ki nosijo starejše letnice nekaj posebnega, lepega in zanimivega le to pa smo lahko našli ta dan v muzeju katerega smo obiskali“, je še dejal Belec, ki se je zahvalil članom upravnega odbora Zveze SVS, ki so predlagali in organizirali strokovno ekskurzijo. Skupaj preživet dan je namreč prinesel veliko lepih doživetij.

„Preživeli smo dan, ki bo ostal v prijetnem spominu vsakemu udeležencu. Tokrat smo imeli čas tako za pogovor kot za razmišljanja o novih izzivih. Podobna srečanja so gotovo dobrodošla. Eden od udeležencev je povedal, da je to njegov prvi brezplačni izlet po mnogih letih, tam od osnovne šole. Ugotovili pa smo, da je to izlet katerega smo si zaslužili tako posamezniki kot vodstvo zveze. Vsakdo je na svojem področju prispeval k prepoznavnosti zveze kot tudi dobremu delu v društvih“, je zaključil Milan Belec.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zanimivosti Slovenski ljubitelji starodobnikov v muzeju Kröpfl