„Čolnikov" klopotec straši in odganja ptiče!

Klopotec BenediktPodobno kot povsod po Slovenskih Goricah, Prlekiji in Halozah, so tudi benediški vinogradniki začeli s prireditvijo, ki bo poslej potekala tradicionalno vsako leto. Gre za postavljanje klopotca kot znaka ohranjanja kulturne dediščine, letos pa je postavitev klopotca nekoliko hitrejša, saj grozdje hitro dozoreva in potrebno je čim prej strašiti in odganjati ptiče. Letos ga je Turistično vinogradniško društvo Benedikt, postavilo prvič in sicer nad novim platojem ob svojih brajdah in kleti, ter tik ob Čolnikov domačiji, kjer bo klopotec poslej stal vsako leto. Na veselem dogodku, kjer ni manjkalo niti kulinaričnih in tekočih dobrot, se je zbralo kar nekaj članic in članov društva, ter tudi drugih vinogradnikov in vinogradnic, večino dela na „štangi" pa sta opravila aktualni predsednik, Marjan Farasin, in častni predsednik ter vinski vitez Zlatko Borak.

Postavljanje klopotca, kar so prvič uprizorili tudi benediški vinogradniki, je pravi praznik

Devetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe, kjer je nastopilo rekordnih 19 ekip

Bujta repaV okviru 23. Pomurskega poletnega festivala (PPF), ko se v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi 9. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne in zgodovinske dediščine.

Vinogradniki pred upokojenkami in gostinci

Prišli sta tudi učiteljici Marija in Rozina

Srečanje sošolcev OŠ SJoŠSončna in vroča sobota, zadnja v letošnjem juliju, je bila pravšnji dan za 5. srečanje nekdanjih učencev OŠ Videm ob Ščavnici (sedaj OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici), ki so rojeni leta 1951. Nadvse prijetnega srečanja, ki ga je organiziral Ivan Weindorfer, se je udeležila dobra tretjina nekdanjih učenk in učencev, ki so osnovnošolske klopi greli med leti 1958/65. Srečanje se je začelo s sveto mašo, ki jo je, za pokojne in žive učence, v farni cerkvi Sv. Jurija, daroval duhovni pomočnik Mirko Rakovec. Del srečanja so namenili tudi obisku pokopališča pri Svetemu Juriju, kjer so se poklonili spominu pokojnim sošolcem. Med njimi je tudi nedavno umrli Vlado Kocuvan, ki je bil organizator preteklih tovrstnih srečanj.

Srečali so se sošolci OŠ Videm ob Ščavnici, letniki 1951

Pri Sveti Ani so tekmovali v kuhanju štajerske kisle juhe, zmagala pa je ekipa iz Apaške doline

Kisla juha Sv. AnaV okviru obeleževanja občinskega praznika občine Sveta Ana v Slovenskih goricah - Aninega tedna 2018, je na dvorišču okrepčevalnice Šenk pri Sveti Ani potekalo tradicionalno, 8. tekmovanje v kuhanju štajerske kisle juhe. Ob pomoči nekaterih drugih društev in organizacij, predvsem pa številnih sponzorjev in donatorjev, so zanimiv dogodek odlično pripravili Kulinarično društvo kisla juha Sveta Ana, KO RK Lokavec in Okrepčevalnica Šenk. Žal je letos udeležba bila skromna, saj so tekmovale le štiri (lani: 14) ekipe, kljub temu je vzdušje bilo enkratno, tako da je tudi alfa in omega prireditve Lili Uroševič bila zadovoljna s celotnim dogajanjem, enako tudi nastopajoči kuharji in kuharice. Peta domača ekipa organizatorjev „Kulinarično društvo kisla juha" je skuhala skoraj poln 300-litrski kotel juhe, tako da te priljubljene jedi ni zmanjkalo. Po razglasitvi rezultatov tekmovanja so tako lahko razdelili več kot 300 porcij zanimive jedi iz svinjskih nogic, želodcev, plečke, korenčka, krompirja, čebule...in različnih začimb.

Črnci pred Gospodinjami in Pogledom

Pokazali so kako se je nekoč želo in kosilo

Žetev Spodnja ŠčavnicaMesec julij je čas počitnic, dopustov, velike vročine, različnih prireditev in dogodkov, pa tudi čas žetve zlatega zrnja. Prav v tem času je v organizaciji Društva podeželskih žena Gornja Radgona, kateremu so pomagali KZ Radgona, Občina in KSS Radgona, ob vaško gasilskem domu v Spodnji Ščavnici potekal, že 36. po vrsti, tradicionalni praznik žetve, ki iz leta v leto sicer potrjuje, da je tovrstno ohranjanje starih kmečkih običajev in opravil, vedno dobrodošlo, a žal se ga mlajši redko udeležujejo, da bi se česa naučili. In čeprav je v zadnjih letih vedno več takšnih in drugačnih prireditev povezanih z žetvijo, je tista v Spodnji Ščavnici nekaj posebnega, saj sodi med začetnike na tem področju, ob tem pa je to prireditev, ki vsako leto pritegne nekaj žanjic in koscev, zraven pa veliko več obiskovalcev.

Društvo podeželskih žena Gornja Radgona ohranja in obuja najpomembnejšo kmečko opravilo, ročno žetev pšenice

Milena Benko z maksimalnim številom točk

Naj kvašeni rogljičkiV okviru 36. dneva žetve v Spodnji Ščavnici sta Društvo podeželskih žena (DPŽ) Gornja Radgona in Zveza kmetic Slovenije (ZKS) pripravila I. državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov (kifelcev). Na prvem tovrstnem dogodku, ki ga lahko poimenujemo tudi državno prvenstvo, je strokovna komisija, katero je vodila predsednica Zveze kmetic Slovenije, Irena Ule (zraven sta bili še Nada Flegar in Celestina Strajnšek) z Biotehnične fakultete Univerze v Ljubljani, ocenila osem vzorcev te priljubljene sladice oz. sladkega prigrizka.

Pripravili so prvo državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov

Ob svečani otvoritvi prenovljenega ŠRC Nemčavci, tudi zanimiva nogometna tekma

ŠRC NemčavciV okviru praznovanja letošnjega občinskega praznika MO Murska Sobota, so posebno zadovoljstvo doživeli prebivalci primestne KS Nemčavci, kjer v 85 gospodinjstvih živi okoli 300 ljudi. V kompleksu vaško-gasilskega doma in ŠRC Nemčavci, tik ob regionalki, ki iz Murske Sobote vodi proti madžarski meji, je namreč potekala slovesna otvoritev Športno rekreacijske turistične točke Nemčavci. Gre za projekt, ki so ga pridobili iz programa LAS (Lokalna akcijska skupina) Goričko 2020 in ga financira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja - Evropa investira v podeželje. S položitvijo umetne trave na bivšem teniškem igrišču so v Nemčavcih tako pridobili eno igrišče za tenis in večnamensko igrišče za košarko, rokomet, odbojko in mali nogomet. Prednost umetne trave pred opečno podlago, ki je bila prej na teniškem igrišču, je predvsem v vzdrževanju in možnosti uporabe skozi celo leto.

Nemčavci imajo čudovit športno-rekreacijski center

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Že osmič bodo "handlali" sadike

 

Zeliščarji in vrtnarji se bodo znova srečali v Črešnjevcih pri Gornji Radgoni 

Borza sadikKar nekaj ljubiteljev narave in okolja, predvsem zdravilnih in drugih rastlin, se bo zadnji dan prvomajskih praznikov, v sredo, 2.5. zbralo pri »Coklinovem ribniku« v Črešnjevcih, streljaj od Gornje Radgone.

Gostitelj Andrej Coklin, sicer znani radgonski zeliščar, pripravlja namreč tradicionalno že 8. »borzo sadik«, ki je gotovo edina na skrajnjem severovzhodu države, če ne sploh v Sloveniji. Na njej pa pričakuje Coklin več deset oz. več sto obiskovalcev, s katerimi se bo pogovarjal, izmenjeval izkušnje in svetoval, predvsem pa bo prisotno „handlanje“ sadik. Ali sploh poznamo besedo »handlanje«? Vsi, ki od malih nog živijo na skrajnjem severovzhodu države, jo gotovo poznajo in vedo, da pomeni brezgotovinsko menjavo, je pa izpeljanka iz nemščine, kjer Hand pomeni roka.

Coklin je že pred osmimi leti razmišljal, kako izpeljati spomladansko izmenjavo sadik. Vemo, da ljubiteljski vrtnarji vedno posejejo več rastlin, kot potem rabijo sadik. In kaj z viški? Nekateri jih izmenjujejo s sosedi, drugi pa pač zavržejo, kar je seveda škoda. Tudi na njegovem zeliščnem nasadu se vsako leto zaseje določeno število zdravilnih rastlin izven gredic. Ker jih je škoda zavreči, jih Coklin posadi v lončke in podari. Tako se je rodila ideja za »borzo« sadik, kjer se na enem mestu zberejo ljubitelji narave in prinesejo viške svojih sadik, ki jih lahko brezgotovinsko izmenjajo z drugimi...

„Handlanje s sadikami se dogaja na vrtovih, med sosedami in še kje, kajti vsak, ki si poseje sadike, jih ima na koncu preveč. To pomeni, da bi moral ostanke zavreči, a jih je škoda. Ponudi jih sosedu, ki jih bo z veseljem vzel, v zameno pa vam bo dal kakšne svoje sadike. In ta preprosta formula me je že pred leti vodila, da sem pripravil »borzo« sadik, kjer se takšne zamenjave dogajajo na enem mestu. To se bo dogajalo v Črešnjevcih pri mojem ribniku, kot vedno 2. maja od 8. jutranje ure pa uradno do 16. ure, kar pa ne pomeni, da bi zamudnike preganjali. Tudi sadik ni nujno prinesti s seboj, če jih nimate. Morda vam bo kdo katero vseeno podaril. Vsekakor pa bo vsak, ki bo prišel, od mene prejel sadiko zdravilne rastline – brezplačno in to po želji med tistimi, ki bodo na voljo (ameriški slamnik, poprova meta, drobnocvetni vrbovec, ožepek, dobra misel, citronasta meta, jabolčna meta, melisa, pisana jabolčna meta, deljenolistna srčnica, šentjanževka, baldrijan,dišeči vratič, kolmež, materina dušica, drobnjak, dveletni svetlin, črna kumina, vrtna plavica, slez, citronasta mačja meta, vinska rutica, črna meta, krvavi mleček, rimska kamilica, plahtica, trajni lan, komarček in še mnogo drugih, več kot 40 različnih je). In od mene bo vsak dobil tudi skodelico zdravilnega čaja po želji – seveda brezplačno“, nam je povedal ugledni zeliščar Coklin, ki dodaja, da je lani na 'borzo sadik' prišlo nad 300 ljudi, na srečo ne vsi naenkrat. Letos pa naj bi jih bilo še več.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zanimivosti Že osmič bodo "handlali" sadike