Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Mlaj - majoš v Gančanih

 

V Gančanih trideset metrov visok mlaj (majoš)

MlajKljub gospodarski krizi in nezaposlenosti, predvsem pa zatiranju delavcev v Pomurju tudi ob letošnjem 1. maju ne bodo opustili svojih tradicionalnih prireditev posvečenih prazniku dela.

Poleg številnih kresov, ki bodo potekali praktično v vsakem malo večjem kraju, največja bosta v Gornji Radgoni in Murski Soboti, bodo namreč potekale tudi druge prireditve, kjer se bo veliko govorilo o pravicah delavcev, ki, da nikoli niso bile na nižjem nivoju kot so danes. Seveda pa ne bo izostala niti skoraj 100 let stara tradicija v Gančanih, v občini Beltinci, kjer bodo na predvečer praznika dela, v ponedeljek, 30.4., ko imajo tam še svoj vaški praznik, postavili mlaj, ali kakor oni po domače rečejo majoš. Mlaj je 30 m visoko drevo, okrašeno s pisanimi trakovi. Postavljajo ga mladi, ki tisto leto dopolnijo 18 let, in to po starem – ročno.

Običaj postavljanja majoša, ki je ime dobil po mesecu maju, sega v leto 1919. Tedaj so štirje mladi fantje, ki so se srečno vrnili iz prve svetovne vojne, na predvečer 1. maja skrivaj postavili drog z okrašeno brezovo krošnjo. Postavili so ga v čast devici Mariji, v zahvalo za srečno vrnitev iz vojske. To je bilo prvo praznovanje 1. maja v tedanji novi državi, Kraljevini SHS. Časi so se precej spremenili, a mladi v Gančanih nadaljujejo običaj svojih staršev in prastaršev. Majoš postavljajo še zmeraj enako. Le drog so sčasoma zamenjali, tako da danes krasijo deblo smreke ali bora. Vrh lepo okrasijo z rožami iz krep papirja, ne sme pa manjkati niti slovenska zastava. Postavljanje in krašenje majoša je v Gančanih naloga generacije, ki v tistem letu postane polnoletna, pravijo jim lejtniki in lejtnice pa tudi rekruti. Obveznega vojaškega služenja resda ni več, vendar se mladina še vedno kot tudi po nekaterih drugih vaseh beltinske občine rada »odpravi« na nabor v okrašenih traktorskih prikolicah.

Fantje in dekleta, rojeni leta 1994, so o majošu začeli razmišljati že po novem letu, glede tega pa je bilo v zadnjih mesecih potrebno tudi marsikaj postoriti, med drugim okrasiti njegov vrh. Največji napor, še posebej za fante, pa je na dan postavitve, ko ob pomoči starejših vrh drevesa nosijo po vasi, potem pa ga pritrdijo na vrh debla in vse skupaj dvignejo brez pomoči strojev. Po končanem opravilu se je ob majošu, ki je visok trideset metrov, nadaljuje druženje ob kresu...

Podobne tradicionalne postavitve mlajev ohranjajo tudi v nekaterih drugih pomurski krajih, kot so: Radenci, Sveti Jurij ob Ščavnici, Beltinci, Melinci...

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zanimivosti Mlaj - majoš v Gančanih