Prišli sta tudi učiteljici Marija in Rozina

Srečanje sošolcev OŠ SJoŠSončna in vroča sobota, zadnja v letošnjem juliju, je bila pravšnji dan za 5. srečanje nekdanjih učencev OŠ Videm ob Ščavnici (sedaj OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici), ki so rojeni leta 1951. Nadvse prijetnega srečanja, ki ga je organiziral Ivan Weindorfer, se je udeležila dobra tretjina nekdanjih učenk in učencev, ki so osnovnošolske klopi greli med leti 1958/65. Srečanje se je začelo s sveto mašo, ki jo je, za pokojne in žive učence, v farni cerkvi Sv. Jurija, daroval duhovni pomočnik Mirko Rakovec. Del srečanja so namenili tudi obisku pokopališča pri Svetemu Juriju, kjer so se poklonili spominu pokojnim sošolcem. Med njimi je tudi nedavno umrli Vlado Kocuvan, ki je bil organizator preteklih tovrstnih srečanj.

Srečali so se sošolci OŠ Videm ob Ščavnici, letniki 1951

Pri Sveti Ani so tekmovali v kuhanju štajerske kisle juhe, zmagala pa je ekipa iz Apaške doline

Kisla juha Sv. AnaV okviru obeleževanja občinskega praznika občine Sveta Ana v Slovenskih goricah - Aninega tedna 2018, je na dvorišču okrepčevalnice Šenk pri Sveti Ani potekalo tradicionalno, 8. tekmovanje v kuhanju štajerske kisle juhe. Ob pomoči nekaterih drugih društev in organizacij, predvsem pa številnih sponzorjev in donatorjev, so zanimiv dogodek odlično pripravili Kulinarično društvo kisla juha Sveta Ana, KO RK Lokavec in Okrepčevalnica Šenk. Žal je letos udeležba bila skromna, saj so tekmovale le štiri (lani: 14) ekipe, kljub temu je vzdušje bilo enkratno, tako da je tudi alfa in omega prireditve Lili Uroševič bila zadovoljna s celotnim dogajanjem, enako tudi nastopajoči kuharji in kuharice. Peta domača ekipa organizatorjev „Kulinarično društvo kisla juha" je skuhala skoraj poln 300-litrski kotel juhe, tako da te priljubljene jedi ni zmanjkalo. Po razglasitvi rezultatov tekmovanja so tako lahko razdelili več kot 300 porcij zanimive jedi iz svinjskih nogic, želodcev, plečke, korenčka, krompirja, čebule...in različnih začimb.

Črnci pred Gospodinjami in Pogledom

Pokazali so kako se je nekoč želo in kosilo

Žetev Spodnja ŠčavnicaMesec julij je čas počitnic, dopustov, velike vročine, različnih prireditev in dogodkov, pa tudi čas žetve zlatega zrnja. Prav v tem času je v organizaciji Društva podeželskih žena Gornja Radgona, kateremu so pomagali KZ Radgona, Občina in KSS Radgona, ob vaško gasilskem domu v Spodnji Ščavnici potekal, že 36. po vrsti, tradicionalni praznik žetve, ki iz leta v leto sicer potrjuje, da je tovrstno ohranjanje starih kmečkih običajev in opravil, vedno dobrodošlo, a žal se ga mlajši redko udeležujejo, da bi se česa naučili. In čeprav je v zadnjih letih vedno več takšnih in drugačnih prireditev povezanih z žetvijo, je tista v Spodnji Ščavnici nekaj posebnega, saj sodi med začetnike na tem področju, ob tem pa je to prireditev, ki vsako leto pritegne nekaj žanjic in koscev, zraven pa veliko več obiskovalcev.

Društvo podeželskih žena Gornja Radgona ohranja in obuja najpomembnejšo kmečko opravilo, ročno žetev pšenice

Milena Benko z maksimalnim številom točk

Naj kvašeni rogljičkiV okviru 36. dneva žetve v Spodnji Ščavnici sta Društvo podeželskih žena (DPŽ) Gornja Radgona in Zveza kmetic Slovenije (ZKS) pripravila I. državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov (kifelcev). Na prvem tovrstnem dogodku, ki ga lahko poimenujemo tudi državno prvenstvo, je strokovna komisija, katero je vodila predsednica Zveze kmetic Slovenije, Irena Ule (zraven sta bili še Nada Flegar in Celestina Strajnšek) z Biotehnične fakultete Univerze v Ljubljani, ocenila osem vzorcev te priljubljene sladice oz. sladkega prigrizka.

Pripravili so prvo državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov

Ob svečani otvoritvi prenovljenega ŠRC Nemčavci, tudi zanimiva nogometna tekma

ŠRC NemčavciV okviru praznovanja letošnjega občinskega praznika MO Murska Sobota, so posebno zadovoljstvo doživeli prebivalci primestne KS Nemčavci, kjer v 85 gospodinjstvih živi okoli 300 ljudi. V kompleksu vaško-gasilskega doma in ŠRC Nemčavci, tik ob regionalki, ki iz Murske Sobote vodi proti madžarski meji, je namreč potekala slovesna otvoritev Športno rekreacijske turistične točke Nemčavci. Gre za projekt, ki so ga pridobili iz programa LAS (Lokalna akcijska skupina) Goričko 2020 in ga financira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja - Evropa investira v podeželje. S položitvijo umetne trave na bivšem teniškem igrišču so v Nemčavcih tako pridobili eno igrišče za tenis in večnamensko igrišče za košarko, rokomet, odbojko in mali nogomet. Prednost umetne trave pred opečno podlago, ki je bila prej na teniškem igrišču, je predvsem v vzdrževanju in možnosti uporabe skozi celo leto.

Nemčavci imajo čudovit športno-rekreacijski center

Na 4. vaških igrah v Lutvercih je kar 41 dekletov in fantov streljajo s fračo

Vaške igre LutverciKrajevno vaški odbor Lutverci (Apaška dolina), ki ga vodi predsednik Viktor Sterniša, je konec minulega tedna, na domačem nogometnem igrišču v Lutvercih, pripravil 4. šaljive vaške igre ter streljanje s fračo, na katerih so v šestih zabavnih nalogah tekmovale štiri ekipe. Organizatorji so jih pričakovali nekoliko več, a tudi tako je bilo sila veselo in zabavno. Na igrah, ki so poleg nastopajočih, pritegnile veliko obiskovalcev iz Lutvercev in sosednjih vasi, so nastopili: PGD Lutverci (Jolanda Čerin, Tina Rojc, Patricija Flisar, Jana Kardinar, Tomas Slekovec, Danijel Kotnik, Niko Mulec), PGD Sveta Ana (Nejc Zorec, Matjaž Urošević, Domen Grajfoner, Sašo Zemljič, Valentina Konrad, Nataša Vodan), ekipa Kmetije 2017 (Sabina Mlakar, Maja Alič, Katja Poljanšek, Tomaž Begovič, Monika Košenina, Jan Klobasa, Mitja Roban) in "Dobrovoljčki" (Doris Sterniša, Jože Sterniša, Dani Sterniša, Anže Žnuderl, Milica Hozjan, Matjaž Soklič, Dejan Jaušovec, Doroteja Belna), katere člani prihajajo iz Prlekije. Posebni magnet za obiskovalce, zlasti tiste mlajše, so bili člani ekipe šova „Kmetija 2017", med katerimi je bil tudi domačin iz Gornje Radgone Jan Klobasa.

PGD Sveta Ana pred ekipo šova „Kmetija 2017

Otilija in Anton sta imela 10 otrok in skupno 572 potomcev

Rodbina SlodnjakDandanes, ko imamo vedno manj časa za takšna in drugačna srečanja ter druženja, so še posebej dobrodošla srečanja svojcev in sorodnikov. Zato niti ne preseneča, da je bilo izjemno prijetno, prisrčno, zabavno in celo ganljivo srečanje potomcev družine Otilije in Antona Slodnjak, ki sta bila rojena davnega leta 1880 v Rotmanu, v občini Juršinci v Slovenskih Goricah. Srečanje je ob pomoči drugih prizadevnih članov pripravljalnega odbora, organiziral Jože Slodnjak iz Maribora, ki nam je ob tem povedal: »To je bilo 7. srečanje potomcev naših prednikov Otilije in Antona Slodnjaka.

Na 7. srečanje rodbine Slodnjak je prišlo nad 250 sorodnikov

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Radgonske gorice poslej z novo (sladko) penino

( 1 Ocena ) 

Navkljub krizi v Radgonskih goricah d.d. zadovoljni s poslovanjem

Nova peninaNekako ob svojem pomembnem dogodku, 5. dnevu odprtih vrat kleti, je družba Radgonske gorice d.d. iz Gornje Radgone, na posebni novinarski konferenci predstavila poslovanje družbe v lanskem letu ter načrte za letos. Predvsem so spregovorili tudi o novi penini, ki so jo pridelali, in sicer je to srebrna radgonska penina – rose sladka, ki je velika novost iz kleti nad reko Muro. O poslovanju v letu 2010 je direktor Radgonskih goric d.d. Borut Cvetkovič povedal, da so kljub krizi, ki je doletela tudi njih, zadovoljni. Povdaril je, da je bil končni rezultat poslovanja v poslovnem letu 2010 dober, z njim pa smejo in morajo biti zadovoljni, še toliko bolj, ker razmere v dejavnosti in nasploh v gospodarstvu, niso dobre. Pridelali so več kot 2,5 milijona litrov vina, kar je za dobrih 17 % več kot leto prej, prodali pa 3,2 milijona steklenic. Finančni izid poslovanja v letu 2010 izkazuje 8,5 milijona evrov čistega prihodka od prodaje, kar je za 2 % več kot leta 2009. Na koncu so Radgonske gorice ustvarile skoraj 800 tisoč evrov dobička iz poslovanja, kar je za dobro tretjino več kot leto poprej. Vse to je bilo ustvarjeno s 116 zaposlenimi. Med načrti za prihodnje Cvetkovič napoveduje preselitev proizvodnje na novo lokacijo, kjer bi zgradili sodobno klet, preselila pa bi se tudi uprava. Nova klet vredna najmanj 10 milijonov evrov, naj bi stala v Črešnjevcih. Trenutno sicer obnavljajo stavbo pred arhivskima kletema, kjer načrtujejo novo trgovino, degustacijsko in klubsko sobo, urejeno dvorišče in dvigalo, s katerim bodo omogočili dostop tudi invalidom.

Največji slovenski proizvajalec penin, podjetje Radgonske gorice, d.d., je hkrati poskrbel tudi za sladki vrhunec, saj so predstavili tudi novo penino, ki prihaja iz njihove kleti. Liniji Srebrne radgonske penine se je namreč pridružila še najslajša različica, Srebrna radgonska penina rose – sladka. Kot je povedala glavna enologinja Radgonskih goric Klavdija Topolovec Špur, gre za kakovostno peneče vino z zaščitenim geografskim poreklom. Osnovna sorta, iz katere je penina pripravljena, je Zweigelt. Penina je pripravljena po metodi Charmat in tako dopolnjuje program suhe in polsuhe Srebrne radgonske penine. Po okusu je sladka s cca. 50 g/l reducirajočega sladkorja. Penini niso dodajali umetnih arom, saj želijo ohraniti sadne arome iz grozdja. Z razmerjem sladkorja in kisline so dosegli točko harmonije, kar daje penini pitnost in svežino. V okusu je nekoliko lahkotnejša z 10 Vol % alkohola, s čimer sledijo današnjim trendom, ki narekujejo nižje vsebnosti alkohola v pijačah.

Sandi Brumen, vodja marketinga v Radgonskih goricah, je poudaril, da velja Srebrna radgonska penina za najbolje prodajano in tudi najbolj prepoznavno in priljubljeno penino v Sloveniji.

Z razširitvijo ponudbe želijo prispevati k nadaljnjemu razvoju in širjenju kulture pitja penin v Sloveniji. Penina je namenjena predvsem nežnejšemu spolu in mlajšim potrošnikom, torej tistim, ki raje posegajo po slajših peninah z izrazitimi aromami. Dokazila o vrhunskosti vin, ki jih pridelujejo, so nedvomno priznanja, ki jih dobijo na prestižnih ocenjevanjih. V letih 2010 in prvi polovici 2011 so prejeli številne nagrade. Med njimi je priznanje Šampion, ki so ga na sejmu Gast v Splitu prejeli za Zlato radgonsko penino, tri zlate medalje so za Zlato radgonsko penino dobili na sejmu AGRA v Gornji Radgoni, prav tako z Zlato radgonsko penino pa so tudi na Festivalu vina v Ljubljani osvojili 1. in 3. mesto. Borut Cvetkovič se je dotaknil tudi nadaljnjega razvoja družbe, katere uspeh bo temeljil na povečanju proizvodnje penečih vin, pospešitvi prodaje penečega programa tako v Sloveniji kot v tujini ter utrditvi imena blagovnih znamk Radgonskih goric. Z visoko kvalitetnimi in tržišču zanimivimi vini si namreč želijo upravičiti ime »Hiša penin Radgona«. Med pomembnejše mejnike nadaljnjega razvoja bo, kot rečeno, sodila tudi odločitev o preselitvi proizvodnje na novo lokacijo, z izgradnjo sodobne kleti, o čemer bo odločitev sprejeta v odvisnosti od pridobitve ustreznih zemljišč za postavitev nove kleti z vso pripadajočo infrastrukturo.

V podjetju prihaja tudi do kadrovskih sprememb, saj bo Branka Križana, dosedanjega vodjo prodaje v podjetju, po njegovi upokojitvi sredi avgusta tega leta nadomestil Sandi Brumen, ki je do sedaj vodil marketing v podjetju Radgonske gorice. Za marketing bo sedaj skrbela Andreja Novak, izvoz pa prevzema Blaž Edšidt.

Podjetje Radgonske gorice Gornja Radgona d.d. je sicer priznani proizvajalec vrhunskih vin in penin. Vino pridelujejo iz grozdja, ki raste v vinogradih, zasajenih po prisojnih legah dela Slovenskih goric med rekama Ščavnico in Muro, na stičišču predalpske in panonske klime, ki daje vinu vrhunsko kvaliteto ter posebno svežino V svoji vinski kleti polnijo Zlato radgonsko penino po klasični ali šampanjski metodi že od leta 1852. Pridelujejo še Srebrno radgonsko penino po tankovski ali charmat metodi, Traminec »s črno etiketo«, priljubljeni in poznani Janževec, avtohtono sorto Radgonska ranina, pa tudi druga buteljčna vina. Radgonske gorice se razprostirajo med Muro in Ščavnico, preko Hercegovščaka, Polic, Črešnjevec, vse do Janževega Vrha. Tu se srečuje alpska klima s svežimi poletji in vlažnim zrakom, z izrazito celinskim podnebjem panonske nižine, ki prinaša suha in vroča poletja ter ostro zimo. Prav ta toplota celinskega podnebja in vlažnost zraka alpskega podnebja, skupaj z različnimi tipi tal, od lahkih peščenih, lapornatih, do težkih glinastih tal, vplivajo na razvoj arom in izrazito sortnost naših vin. Sortna paleta je zelo pestra, od ranine, ki je našla pri nas domovinsko pravico, do traminca, sauvignona, sivega pinota, modrega pinota in chardonnaya, ki je osnovno vino za Zlato radgonsko penino. Ponašajo se lahko z izjemnimi vinogradniškimi legami: Rezač, Hudrga, Ropoša, Plato, Šmalc, Katan, in Vurcinger, kjer pridelujejo grozdje za vina posebnih kakovosti. Prestiž hiše predstavlja Zlata radgonska penina, ki je najstarejša, najboljša in največkrat nagrajena penina v Sloveniji. Steklenice Zlate radgonske penine zorijo na posebnih stojalih v edinstveni Kleti pod skalo, ki je vsekakor vredna obiska. V Kleti pod rimskim kolesom, kjer vgrajeno posebno rimsko kolo skupaj s sončno svetlobo, ki pronica skozenj, simbolizira razvoj vinarstva in peničarstva v Radgonskih goricah, hranijo nekatere posebej dragocene letnike arhivskih penin. Vsakega obiskovalca bo nedvomno očarala tudi Klet pod slapom, kjer slap nežno polzi iz skale grajskega hriba in ustvarja čarobno vzdušje, s čimer postane pokušnja vin in penin posebno doživetje...

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zanimivosti Radgonske gorice poslej z novo (sladko) penino