Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Radgonske gorice poslej z novo (sladko) penino

( 1 Ocena ) 

Navkljub krizi v Radgonskih goricah d.d. zadovoljni s poslovanjem

Nova peninaNekako ob svojem pomembnem dogodku, 5. dnevu odprtih vrat kleti, je družba Radgonske gorice d.d. iz Gornje Radgone, na posebni novinarski konferenci predstavila poslovanje družbe v lanskem letu ter načrte za letos. Predvsem so spregovorili tudi o novi penini, ki so jo pridelali, in sicer je to srebrna radgonska penina – rose sladka, ki je velika novost iz kleti nad reko Muro. O poslovanju v letu 2010 je direktor Radgonskih goric d.d. Borut Cvetkovič povedal, da so kljub krizi, ki je doletela tudi njih, zadovoljni. Povdaril je, da je bil končni rezultat poslovanja v poslovnem letu 2010 dober, z njim pa smejo in morajo biti zadovoljni, še toliko bolj, ker razmere v dejavnosti in nasploh v gospodarstvu, niso dobre. Pridelali so več kot 2,5 milijona litrov vina, kar je za dobrih 17 % več kot leto prej, prodali pa 3,2 milijona steklenic. Finančni izid poslovanja v letu 2010 izkazuje 8,5 milijona evrov čistega prihodka od prodaje, kar je za 2 % več kot leta 2009. Na koncu so Radgonske gorice ustvarile skoraj 800 tisoč evrov dobička iz poslovanja, kar je za dobro tretjino več kot leto poprej. Vse to je bilo ustvarjeno s 116 zaposlenimi. Med načrti za prihodnje Cvetkovič napoveduje preselitev proizvodnje na novo lokacijo, kjer bi zgradili sodobno klet, preselila pa bi se tudi uprava. Nova klet vredna najmanj 10 milijonov evrov, naj bi stala v Črešnjevcih. Trenutno sicer obnavljajo stavbo pred arhivskima kletema, kjer načrtujejo novo trgovino, degustacijsko in klubsko sobo, urejeno dvorišče in dvigalo, s katerim bodo omogočili dostop tudi invalidom.

Največji slovenski proizvajalec penin, podjetje Radgonske gorice, d.d., je hkrati poskrbel tudi za sladki vrhunec, saj so predstavili tudi novo penino, ki prihaja iz njihove kleti. Liniji Srebrne radgonske penine se je namreč pridružila še najslajša različica, Srebrna radgonska penina rose – sladka. Kot je povedala glavna enologinja Radgonskih goric Klavdija Topolovec Špur, gre za kakovostno peneče vino z zaščitenim geografskim poreklom. Osnovna sorta, iz katere je penina pripravljena, je Zweigelt. Penina je pripravljena po metodi Charmat in tako dopolnjuje program suhe in polsuhe Srebrne radgonske penine. Po okusu je sladka s cca. 50 g/l reducirajočega sladkorja. Penini niso dodajali umetnih arom, saj želijo ohraniti sadne arome iz grozdja. Z razmerjem sladkorja in kisline so dosegli točko harmonije, kar daje penini pitnost in svežino. V okusu je nekoliko lahkotnejša z 10 Vol % alkohola, s čimer sledijo današnjim trendom, ki narekujejo nižje vsebnosti alkohola v pijačah.

Sandi Brumen, vodja marketinga v Radgonskih goricah, je poudaril, da velja Srebrna radgonska penina za najbolje prodajano in tudi najbolj prepoznavno in priljubljeno penino v Sloveniji.

Z razširitvijo ponudbe želijo prispevati k nadaljnjemu razvoju in širjenju kulture pitja penin v Sloveniji. Penina je namenjena predvsem nežnejšemu spolu in mlajšim potrošnikom, torej tistim, ki raje posegajo po slajših peninah z izrazitimi aromami. Dokazila o vrhunskosti vin, ki jih pridelujejo, so nedvomno priznanja, ki jih dobijo na prestižnih ocenjevanjih. V letih 2010 in prvi polovici 2011 so prejeli številne nagrade. Med njimi je priznanje Šampion, ki so ga na sejmu Gast v Splitu prejeli za Zlato radgonsko penino, tri zlate medalje so za Zlato radgonsko penino dobili na sejmu AGRA v Gornji Radgoni, prav tako z Zlato radgonsko penino pa so tudi na Festivalu vina v Ljubljani osvojili 1. in 3. mesto. Borut Cvetkovič se je dotaknil tudi nadaljnjega razvoja družbe, katere uspeh bo temeljil na povečanju proizvodnje penečih vin, pospešitvi prodaje penečega programa tako v Sloveniji kot v tujini ter utrditvi imena blagovnih znamk Radgonskih goric. Z visoko kvalitetnimi in tržišču zanimivimi vini si namreč želijo upravičiti ime »Hiša penin Radgona«. Med pomembnejše mejnike nadaljnjega razvoja bo, kot rečeno, sodila tudi odločitev o preselitvi proizvodnje na novo lokacijo, z izgradnjo sodobne kleti, o čemer bo odločitev sprejeta v odvisnosti od pridobitve ustreznih zemljišč za postavitev nove kleti z vso pripadajočo infrastrukturo.

V podjetju prihaja tudi do kadrovskih sprememb, saj bo Branka Križana, dosedanjega vodjo prodaje v podjetju, po njegovi upokojitvi sredi avgusta tega leta nadomestil Sandi Brumen, ki je do sedaj vodil marketing v podjetju Radgonske gorice. Za marketing bo sedaj skrbela Andreja Novak, izvoz pa prevzema Blaž Edšidt.

Podjetje Radgonske gorice Gornja Radgona d.d. je sicer priznani proizvajalec vrhunskih vin in penin. Vino pridelujejo iz grozdja, ki raste v vinogradih, zasajenih po prisojnih legah dela Slovenskih goric med rekama Ščavnico in Muro, na stičišču predalpske in panonske klime, ki daje vinu vrhunsko kvaliteto ter posebno svežino V svoji vinski kleti polnijo Zlato radgonsko penino po klasični ali šampanjski metodi že od leta 1852. Pridelujejo še Srebrno radgonsko penino po tankovski ali charmat metodi, Traminec »s črno etiketo«, priljubljeni in poznani Janževec, avtohtono sorto Radgonska ranina, pa tudi druga buteljčna vina. Radgonske gorice se razprostirajo med Muro in Ščavnico, preko Hercegovščaka, Polic, Črešnjevec, vse do Janževega Vrha. Tu se srečuje alpska klima s svežimi poletji in vlažnim zrakom, z izrazito celinskim podnebjem panonske nižine, ki prinaša suha in vroča poletja ter ostro zimo. Prav ta toplota celinskega podnebja in vlažnost zraka alpskega podnebja, skupaj z različnimi tipi tal, od lahkih peščenih, lapornatih, do težkih glinastih tal, vplivajo na razvoj arom in izrazito sortnost naših vin. Sortna paleta je zelo pestra, od ranine, ki je našla pri nas domovinsko pravico, do traminca, sauvignona, sivega pinota, modrega pinota in chardonnaya, ki je osnovno vino za Zlato radgonsko penino. Ponašajo se lahko z izjemnimi vinogradniškimi legami: Rezač, Hudrga, Ropoša, Plato, Šmalc, Katan, in Vurcinger, kjer pridelujejo grozdje za vina posebnih kakovosti. Prestiž hiše predstavlja Zlata radgonska penina, ki je najstarejša, najboljša in največkrat nagrajena penina v Sloveniji. Steklenice Zlate radgonske penine zorijo na posebnih stojalih v edinstveni Kleti pod skalo, ki je vsekakor vredna obiska. V Kleti pod rimskim kolesom, kjer vgrajeno posebno rimsko kolo skupaj s sončno svetlobo, ki pronica skozenj, simbolizira razvoj vinarstva in peničarstva v Radgonskih goricah, hranijo nekatere posebej dragocene letnike arhivskih penin. Vsakega obiskovalca bo nedvomno očarala tudi Klet pod slapom, kjer slap nežno polzi iz skale grajskega hriba in ustvarja čarobno vzdušje, s čimer postane pokušnja vin in penin posebno doživetje...

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zanimivosti Radgonske gorice poslej z novo (sladko) penino