Šola več ne stoji, prijateljstva pa so ostala

Sošolci Spodnja ŠčavnicaNa Turistični kmetiji Hari v Spodnji Ščavnici je potekalo izjemno zanimivo, prijetno in veselo srečanje nekdanjih učencev in učiteljev OŠ Spodnja Ščavnica. Sami dedki in babice, kjer so tudi najmlajši stari okoli 70 let, so se srečali v prekrasnem okolju, kjer je prebujajoča narava ozelenila Ščavniško dolino, na katero seže pogled s Harijeve lepo urejene turistične postojanke. Zbrani učenke in učenci so se ob pogledu v dolino ozirali, da bi uzrli njihovo nekdanjo šolo, ki jim je dajala znanje za življenje. Zastonj! Kajti šole ni več, porušena je in na tem prostoru sedaj stoji mogočni stanovanjski blok, v katerem živi nova mladost.

Srečali so se babice in dedki, učenci nekdanje OŠ Spodnja Ščavnica

Za veselo vzdušje sta poskrbela sin in vnukinja!

Biserna poroka MagušaLe redkim zakonskim parom je dano, da bi dočakali 60 let skupnega zakonskega življenja, saj se eni že prej ločijo, drugi pa prej zapustijo ta svet. Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša v občini Sv. Jurij ob Ščavnici, pa sta ta visoki jubilej – biserno poroko dočakala in proslavila skupaj z najbližjimi sorodniki in prijatelji. Slavje ob bisernem zakonskem jubileju Magušovih se je začel v farni cerkvi Sv. Jurija ob Ščavnici, kjer je zahvalno mašo, ob sodelovanju p. Lavrencija, daroval domači župnik Boštjan Ošlaj.

Zavidljivo biserno poroko sta praznovala Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša

Od Črešnjevcev, skozi Mele, do Lisjakove struge

Čistilna akcija TD MajolkaČlanice in člani enega najbolj dejavnih društev na radgonskem območju, Turistično društvo Majolka je pripravilo tradicionalno čistilno akcijo. Prijavili so se tudi na natečaj "Moja reka si", na Turistični zvezi Slovenije, kjer so jih oglaševali. Same čistilne akcije, ki je potekala na širšem območju vzhodnega dela radgonske občine, se je udeležilo 15 članic in članov društva. „Dobili smo se pred trgovino Klasek v Črešnjevcih, kjer smo se razdelili v dve skupini.

Polne vreče odpadne embalaže od pijač v gozdu „Gaj

Začela se je sezona kresovanj in prijetnih druženj

Kres Lisjakova strugaPodobno kot že 17 minulih let, so radgonski ribiči ter njihovi družinski člani in simpatizerji ter tudi drugi gostje, veliki petek preživeli ob „tabornem ognju" in slastnih pečenih ribah. Že leta 2000 so namreč radgonski ribiči združili spomladansko čistilno akcijo ob svojem ribniku in ribiški hiši, v Lisjakovi strugi, kjer je spomladi veliko suhega vejevja in neuporabnega lesa, s prižigom kresa. Od začetka so prireditev imenovali „Srečanje ob tabornem ognju", ker pa je prireditev vsako leto za velikonočne praznike, natančneje na „postni" Veliki petek, sedaj temu rečejo „Velikonočno kresovanje".

Ribiči so zakurili v Lisjakovi strugi

Pomurci in Štajerci med 571 igralci, dobili novega kralja družabne kartaške igre

Kartanje šnopsaDolgi in mrzli zimski večeri, zlasti ob vikendih, so za mnoge Prekmurce, Prleke in Štajerce, poleg pikada, fliperja, namiznega nogometa in biljarda, namenjeni predvsem kartaškim (šnops) turnirjem in še nekaterim družabnim igram, ki so dobrodošle za druženje in krajšanje časa. Prav s takšnimi dogodki, predvsem družabnimi igrami in sploh druženji, se ukvarjajo mladi in manj mladi na skrajnjem severovzhodu države, s čimer potrjujejo, da televizija, internet, FB in sploh računalniki le niso povsem zastrupili večine ljudi, ki so se bolj kot ne prenehali družiti s prijatelji, sosedi, znanci in celo s svojimi domačimi.

Milan Niderl iz Gederovcev „Kralj šnopsa 2018

Ob druženju še izobraževanje kmečkih žensk

Društvo kmečkih žena ApačeDruštvo Kmečkih žena Apače, ki ga že dolgo vodi predsednica Ema Škrobar, med drugim skrbi tudi za dobro počutje svojih članic, ki jih je v društvu okoli 80. Tako vsako leto v začetku marca, nekako pred dnevom žena, pripravijo srečanje, ki predstavlja prijetno druženje in tudi izobraževanje članic društva. Tokrat so srečanje, ki je potekalo na Turistični kmetiji Marko v Nasovi, začeli z enim takšnim izobraževanje, in sicer s predavanjem vrtnarske strokovnjakinje Brigita Bukovec iz Vrtnarstva Kurbus. Predavala je o presajanju balkonskih rož in vzdrževanje orhidej, katere so v „Tropskem raju" pri Kurbusu na Meleh na ogled vse do 18. marca.

V Nasovi je potekalo prijetno srečanje članic DKŽ Apače

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Oljarna Šaruga že dvanajsto leto izvaža tudi na sedmi kontinent

( 2 Ocen ) 

Pomursko bučno olje za Avstralce     

Največ potrošnikov v Avstraliji je sicer Slovencev in Avstrijcev, toda vedno več po tem zdravilnem izdelku sežejo tudi Avstralci in drugi

Bučno olje iz oljarne ŠarugaPred dnevi je v posebnem kontejnerju, z ladjo proti daljni Avstraliji, že 12. leto zapovrstjo, „odpotovalo“ pomursko bučno olje proizvedeno v Oljarni Šaruga na Meleh pri Gornji Radgoni. In v družinskem podjetju Šaruga so izjemno zadovoljni, da potrošniki v daljni državi, na sedmem kontinentu, tako cenijo njihovo domače bučno olje, narejeno po receptih njihovih prednikov.

A kot pravi direktor družinskega podjetja Aleksander Šaruga, recept njihovih prednikov, babic in dedkov, nikakor ni dovolj. „V kvalitetno bučno olje mora vstopiti tudi naša moderna znanost, naši mladi tehnologi, ki kontrolirajo temperature pri praženju, kakovost semena, pravilna odležanost bučnega olja in nenazadnje pravilno izbrana embalaža (steklenice, ki obdržijo primerno kakovost olja nadaljnjih nekaj mesecev, leto ali več). S tem, predvsem pa s kontrolirano temperaturo in pravilnim mletjem, razmaščobljenjem, dosežemo da je naše bučno olje vitaminsko bogato in da ima pravilen vonj, barvo in vse potrebno. Zato je velika razlika med bučnim oljem proizvedenim v naši oljarni in Avstrijsko-štajerskim oljem, ki ga pražijo pri približno 140 stopinjah Celziusovih. Tako je njihovo bučno olje brez vonja in ima zelo karakteristično črno-zeleno barvo, ki se oprijeme posode v katero ga nalijete. To pa je tako, kot bi jedli koruzni storž brez slastnega koruznega zrnja“, pravi Aleksander Šaruga, ki ga moti, da se pri nas še vedno mnogi odločajo za različne dejavnosti in se potem izgovarjajo na „recepte svojih dedov in babic“. Po njegovem prepričanju kakovost lahko delaš le na svojem področju, eni v vinogradništvu, drugi v oljarstvu, tretji pa...

„Kakovostno ne moreš sedeti na dveh ali treh stolih. Tudi to je rek naših dedov. In poduk celotne zgodbe je, da so naši dedki dejansko imeli dobre recepte, ki pa jih je potrebno oplemenititi z znanjem mladih tehnologov in spoznavanjem novih tehnologij“, dodaja Šaruga.

Kakorkoli že; Nekoč v davnih časih se je vrtelo mlinsko kolo Šarugovega mlina na reki Muri, na obronku prelepe vasi Mele. Voda je hitela, čas je hitel, z njim pa je na žalost odneslo tudi mlinsko kolo... Idiličen žitni mlin na Muri sta zamenjala mlin in oljarna sredi vasi Mele, tradicija se nadaljuje v pridelavi in predelavi oljnic in sedaj Oljarna Šaruga nudi predvsem visoko cenjeno domače bučno, sončnično ter repičino olje. „Za naša olja se uporabljajo le semena domače pridelave iz širnih pomurskih ravnin. Jedilna olja, posebno domače bučno olje, pridobivamo na stari tradicionalni način naših prednikov. Gostje in stranke si lahko pri nas ogledajo pridelovanje buč, spravljanje z njiv, jemanje semena iz buč, sušenje semen in nazadnje predelavo v blago dišečo tekočino - bučno olje - polno vitaminov in energije za vsakdanje delo, manjši muzej...”, je med drugim zapisano v 70 – letni kroniki in prospektu na daleč znanega Oljarstva in kmetijstva Šarugovih z Melov.

In v zadnjih dobrih dvanajstih letih je oljarstvo Šarugovih znano še dlje, kajti iz Melov pri Gornji Radgoni je poleti 2000 na daljno pot proti Avstraliji odramal prvi kontigent bučnega olja, kar je bilo nekaj povsem novega, kajti Šarugovi do takrat sploh niso uradno izvažali v tujino, da o Avstraliji niti ne govorimo, saj bučno olje, čeprav z visokimi hranilnimi in tudi zdravilnimi vrednostmi še ni prišlo v vse dele sveta. »Glede na to, da je slovensko tržišče premajhno in prezasičeno, ob tem pa tukaj ne dosežemo takšno ceno, kot si jo naš izdelek zasluži, smo se morali odločiti za prodajo na tujem trgu, kjer vedo ceniti kvaliteto in prav nam je prišla ideja, da bi poskusili s prodajo v Avstraliji. Gre za veliko tržišče in izpostavilo se je, da je bila odločitev pravilna, kajti sedaj že pošiljamo približno 2000 litrov bučnega olja letno, kar je za majhno družinsko oljarno lepa količina. Tam nam je uspelo doseči tudi ugodno ceno, kar je zelo spodbudno, ne le za nas temveč za vse naše kooperante in druge kmetovalce, ki nam prodajajo bučnice«, nam je povedal Sandi Šaruga, ki je razkril tudi kako je prišlo do stikov z Avstralijo.

Najprej so se povezali preko zdomcev, ki tam živijo in ko pridejo v Slovenijo na počitnice si kupijo kakšen liter olja. Potem se je tukaj pojavilo podjetje, ki prodaja tudi radensko na avstralskem tržišču in tako se je začelo. Šaruga poudarja, da postaja kakovostno bučno olje, zaradi vseh svojih zdravilnih in drugih lastnosti, olje prihodnosti po vsem svetu in tukaj on vidi prihodnost slovenskega bučnega olja, toda samo tistega kakovostnega. »V Avstraliji je veliko Slovencev, Avstrijcev, Hrvatov in podobno, tako da je že tukaj velika možnost. Zanimivo pa je, da je na ekiketah napisano, da olje prihaja iz Slovenije, iz Pomurja«, dodaja Šaruga, ki kljub vsemu večino pridelka proda na domačem trgu, veliko ga kupijo tudi turisti iz Radencev, Banovcev in Moravskih Toplic, ter tudi zdravilišč in drugih turističnih destinacij iz sosednje Avstrije, ki cenijo kvaliteto, in ki se z avtobusi ali osebnimi avtomobili ustavljajo pri Šarugovih ter si kupijo kakšen liter kakovostnega olja. Pozneje pa se reklama o kakovosti širi od ust do ust, tako da je vedno več obiskov. Pri Šarugovih pa si obiskovalci lahko ogledajo tudi manjši muzej povezan z mlinarstvom in oljarstvom, lahko spremljajo tudi samo »olovo« - stiskanje olja, ob tem pa se pri njih ne dobi le tisto kar je povezano z oljem. Poleg raznih olj (bučno, sončnično, ripsovo, solatno), obiskovalcem namreč ponujajo tudi sončnična semena, bučne semenke, bučno prgo (za ribiče), pa tudi domače vino, domači med, domačo slivovko, jabolčni kis, posušene sadne krhlje, kislo zelje, repo in še marsikaj z lastne ter drugih pomurskih kmetij. S tem pa Šarugovi, kjer v največji sezoni dela zaposlujejo tudi večje število delavcev, ki pomagajo Darinki in Sandiju ter hčerama Svetlani, ki kot uni.dipl.ing. postaja prva violina oljarne, in Katji.

 Zdravilni učinki bučnega olja?

Bučno olje je nedvomno ena večjih prehrambenih posebnosti Štajerske, Prekmurja, pa tudi nekaterih delov Avstrije. Kot vsako olje, tudi to vsebuje fitosterole, trigliceride, pa tudi nenasičene maščobne kisline, beljakovine, minerale in nekatere beljakovine. Pridobivamo ga predvsem iz semen buče vrste Cucurbita pepo var. styrriaca. Barvo mu dajejo klorofilu podobne snovi. Od vitaminov v bučnem olju najdemo vitamine A, A1, B6, C, D in E. Od mineralov pa kalcij, magnezij, fosfor, kalij, železo, mangan, selen in cink. Hladno stiskano ne draži želodčne sluznice, ter celo pomaga blažiti zgago. Vsebuje plazemski holesterol. Uporabljamo ga celo pri celjenju opeklin in ozebline, pa tudi pri boju s črevesnimi zajedalci in težavah s prostato.

Bučno olje je dober vir esencialnih nenasičenih maščobnih kislin, ki jih organizem potrebuje za normalno rast, razvoj in številne druge funkcije, skupaj z reproduktivno. Tako bučno olje spada med hranilno najbogatejša olja. Esencialne omega 3 maščobne kisline, ki jih bučno olje vsebuje v visokem deležu, varujejo organizem pred vnetji, krepijo imunski sistem, varujejo srce in ožilje, znižujejo raven trigliceridov in povečujejo raven dobrega holesterola...

Kakšna je pravzaprav »definicija« bučnega olja?

»Bučno olje stiskamo iz semen buč (Cucerlito Pepo). Buče ne potrebujejo dodatnih mineralnih gnojil, tako da je pridelava praktično ekološka. Samo bučno olje je bogato z vitamini A in E, je lahko prebavljivo ter stimulativno deluje na človeški organizem. Ne vsebuje snovi, ki bi tvorile holesterol v krvi in po dognanjih nemških znanstvenikov ga celo razgrajuje. Bučno olje predvsem uporabljamo za solatne prelive, zdravilne kure ter kot dodatek pri pripravi gurmanske hrane. Domovina kvalitetnega bučnega olja je avstrijska in slovenska Štajerska. Sestava tal na Štajerskem je izjemno ugodna za bučno seme, tako da je kvaliteta bučnega olja s tega območja bistveno pred drugimi okolji.

Hladno stiskano olje je oropano arome

V zadnjem času je pogosto slišati, da je menda tudi za bučno olje primernejše hladno stiskanje. Toda kot poudarja izredni profesor na Katedri za tehnologije rastlinskih živil Biotehnične fakultete v Ljubljani dr. Marjan Simčič, je treba vedeti, da je hladno stiskano bučno olje poseben izdelek, ki ohrani naravne vitamine in druge biološko aktivne snovi, nima pa značilne tradicionalne arome. »Prav aroma pa je ena od pozitivnih značilnosti bučnega olja, ki ga navsezadnje uživamo prav zaradi nje in ne zaradi vsebnosti vitaminov in mineralov. Nastanek arome omogoča termična obdelava, ki povzroči zelo kompleksno Maillardovo reakcijo ter pomaga tudi pri boljšem izkoristku in olje delno stabilizira. Treba je paziti, da s temperaturno obdelavo ne pretiravamo, saj lahko bistveno poslabšamo aromo in prehranske lastnosti. Poleg tega moramo upoštevati čas praženja semen,« je pojasnil strokovnjak in pristavil, da je bila večina termičnih obdelav živil obravnavana negativno in kot nujna za podaljšanje njihove trajnosti, čeprav ima v nekaterih primerih pozitivne prehranske učinke. Pri kompleksnih reakcijah pri primerni temperaturni obdelavi, denimo, nastanejo tudi snovi z antioksidativnim delovanjem.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zanimivosti Oljarna Šaruga že dvanajsto leto izvaža tudi na sedmi kontinent