Zakonca Jožefa in Mirko Gumilar sta obeležila 65 let skupnega življenja

Železna poroka GumilarČeprav je pri nas kar veliko zlatih, bisernih, smaragdnih in diamantnih zakonskih jubilejev, pa je le redkim dan izjemni zakonski jubilej, ki mu v večini pravijo železna poroka, ponekod pa tudi briljantna. Pred dnevi je namreč minilo šest desetletij in pol, odkar sta si v farni cerkvi Marijinega rojstva na Tišini večno zvestobo v dobrem in slabem ter ljubezen obljubila Jožefa, roj. Žemljič, in Mirko Gumilar, oba z bližnjih Petanjcev. Ob izteku letošnjega oktobra sta 65. obletnico s priložnostno slovesnostjo obeležila v domu Elizabeta pri Svetem Juriju na Goričkem, ki je enota Doma starejših Rakičan. Tam namreč slavljenka že poldrugo leto prebiva. Priči ob tovrstni izjemno redki obletnici poroke sta bila njuna hčerka Marjeta in sin Slavko, verski obred pa je v prostorih doma opravil matični župnik v župniji Tišina Boštjan Čeh.

Tudi pri devetdesetih se počutita odlično

Marija in Ivan Lorenčič sta obeležila biserno poroko

Biserna poroka LorenčičPred dnevi sta Marija in Ivan Lorenčič iz Maribora, v krogu domačih in prijateljev obeležila biserni zakonski jubilej. Svoje 60 - letno skupno zakonsko življenje sta potrdila v cerkvi sv. Ruperta v rojstni Voličini, kjer sta se poročila pred šestimi desetletji. Tokrat sta oba obreda, civilni in cerkveni, potekala v cerkvi. Civilni obred je opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, ki je bisernoporočencema namenil nekaj lepih besed in jima izročil še eno listino, cerkvenega pa ob darovani sveti maši, ob asistenci domačega župnika Franca Muršeca in duhovnika Marka Veršiča, škof dr. Stanislav Lipovšek. Izrazil je veliko veselje nad zakoncema, ki sta zgled družine, »kakršna naj bi bila vrednota družbe. Hvala vama za vse, kar sta dobrega storila v Cerkvi. Vesel sem, da lahko potrdim vajin zakon tukaj v vajini rojstni župniji, kamor se rada vračata.«

Iz Maribora sta prišla v rojstno vas

Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Na prestižnem seznamu je Slovenija šesta

 

Objavljen prestižni seznam najlepših krajev na svetu

Kjoto JaponskaŠe eno veliko priznanje je dobila Slovenija, in očitno bi ga kazalo dodatno izkoristiti, saj je to prišlo za področje lepot in s tem turizma. Revija National Geographic Traveler je namreč med najprivlačnejšimi turističnimi destinacijami sveta našo državo uvrstila na visoko šesto mesto.

Gre namreč za šesti letni seznam, ki ga po ostrih (in precej kompleksno izračunanih) kriterijih sestavlja National Geographic Society's Center. Med merili so tako upoštevali vse, od lokalnih vlad in prebivalcev, preko onesnaženosti zraka, kulturne kakovosti in avtentičnosti ter turističnega upravljanja do spoprijemanja z naravnimi katastrofami in gospodarsko krizo.

Bled v družbi norveških fjordov, kanadskega Skalnega gorovja, japonskega starega Kjoto...

In po vseh teh kriterijih prihaja šest najbolje ocenjenih petih celin; 1. Norveški fjordi (85), 2. Nacionalna parka Kootenay/Yoho (81), 3. Gaspe Peninsula, Quebec (80), 4. Južni otok, Nova Zelandija (79), 5. Stari Kjoto, Japonska (79), 6. Vermont ZDA, Bled Slovenija, Nacionalni park Kakadu (Avstralija), Srednjeveška Alhambra v Granadi (Španija) vsi po 78.

Najslabših 5: Costa del Sol (Španija), Zahodni breg (Izrael/Palestina), Grand Bahama, Cabo San Lucas, St. Maarten Karibi.

Norveška prepričljivo prva, graje za špansko obalo...

National Geographic je stopil v stik s 437 najrazličnejšimi strokovnjaki na vseh omenjenih področjih in jih prosil, naj ocenijo obsežen seznam 133 svetovnih turističnih (in ne tako zelo turističnih) destinacij. Nato so njihove ocene združili in objavili končni seznam. Začuda pa se kljub času in različnim strokovnjakom letošnji seznam ne razlikuje tako zelo od tistega prvega iz leta 2003 - tudi takrat so si namreč najboljšo oceno prislužili neokrnjeni norveški fjordi, najslabšo pa "instantna" španska Costa del Sol. Zanimivo je tudi, kaj določen kraj dvigne na seznamu in kaj ga "vrže" nižje. Ko ljudi skrbi za stanje določenega kraja (naravna ogroženost), se mu ocena zviša - to je opazno pri tanzanijskem nacionalnem parku Serengeti, obali srednje Kalifornije, vietnamskem templju in turški Kapadokiji. Obratno pa so na seznamu padli kraji, ki so postali preveč turistični - vietnamski zaliv Ha Bay, aljaški Passage, Britanska Kolumbija in Grenadines.

Hvalospevi Sloveniji...

In kaj je ocenjevalce prepričalo pri naši podalpski oazi? "Slovenija si zasluži hvalo zaradi svoje spretnosti pri usklajevanju turizma s kulturnim in zgodovinskim varstvom. Prestolnica Ljubljana je barvita, živahna in arhitekturno privlačna, slovenske Alpe in vinorodna pokrajina pa ostajajo med najbolj avtentičnimi turističnimi destinacijami Evrope." Slovenija je na šestem mestu v dobri družbi: enako število točk so si namreč prislužili še ameriška zvezna država Vermont, nacionalni park Kakadu v Avstraliji ter španska srednjeveška bisera Granada in Alhambra...

Tukaj si lahko ogledate slike. Foto: National geographic traveler

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zanimivosti Na prestižnem seznamu je Slovenija šesta