Od Žičke kartuzije, čez zlati grič do Zreč in Rogle!

Lovci LD Radenci v mestu cvetja in vina, ter med prijatelji na Rogli

Dandanes, ko vedno nekam hitimo in ne vidimo niti svojih najbližjih, je pohvalen primer radenske zelene bratovščine, ki veliko pozornosti namenjajo različnim skupnim prireditvam, strokovnim ekskurzijam in podobnim načinom druženja. In tako kot vsako pomlad, so se člani LD Radenci, na čelu s starešino Antonom Šafaričem, tudi letos odpravili na strokovno ekskurzijo.

Številni lovci in njihove partnerke iz radenske LD so se že večkrat prepričali, da ni potrebno hoditi daleč od svojega doma, da bi uživali v prijetni družbi, lepem okolju, dobri hrani in sploh ponudbi. In medtem, ko so se v minulem obdobju že potepali po mnogih slovenskih območjih, tudi izven naših meja, so se tokrat, ob lepem in sončnem ter nekoliko vetrovnem dnevu, odpravili na območje Slovenskih Konjic, kjer se v mestu in občini cvetja in vina, lahko marsikaj vidi in doživi. Prijetnega in nepozabnega celodnevnega izleta se je udeležilo skoraj 40 udeležencev, in gotovo bo tokratno potepanje mnogim dolgo ostalo v lepem spominu.

Tokrat so se namreč lovci iz Radencev in okolice ter njihove partnerke potepali po lepih slovenskih hribčkih in dolinah. Voznik Juš iz AP Murska Sobota jih je izpred lovskega doma Jež v Boračevi, čez Radence in Kapelo, odpeljal do pomurske avtoceste v Grabonošu, nato pa mimo Maribora, Tepanja, do Žič, Slovenskih Konjic, Zreč in nekoliko višje proti Rogli. Videli in spoznali so marsikatero znamenitost tega dela naše države, od Žičke kartuzije, kjer med drugim domuje njihova lekarna, zraven so stari rokopisi kartuzijanov, maketa celotne kartuzije Otokarjeva šampanjska klet... Tam domuje tudi najstarejše gostišče (1467) na slovenskem Gastuž, kjer so jih razvajali. Nad Slovenskimi Konjicami, mestom cvetja in vina, katerega so si podrobno ogledali, je stari lovski dom z majhnim muzejem, ter seveda veliko vinogradov in kleti. Med njimi tudi znamenita klet „Zlati grič“, ki jih je gostila na degustaciji. Le nekaj kilometrov proti Rogli so Zreče z znanim klimatskim zdraviliščem in drugimi znamenitostmi, na hribčkih proti Rogli je veliko zanimivosti in udeleženci izleta so si še posebej ogledali eno povezano z njihovim poslanstvom – farmo jelenov. V bližini, v Škalcah, je tudi Vinotoč Cugmas, kjer vedo kaj pomeni lačen in žejen popotnik. Med povratkom proti Gornji Radgoni pa jih je pri Slovenski Bistrici gostil še znani gostinec, ki pa je tudi znan Radgončan Nešo Vukotič... Celodnevno potepanje pa je tudi potrdilo, da so mnogi ponudniki turističnih in gostinskih storitev na konjiškem območju dojeli, kako se pravzaprav vse lahko dobro ponudi in proda, kar ponekod žal, še vedno ne vedo.

Vse skupaj se je sicer začelo nekaj dni pred samim izletom, ko je padel dogovor kam bi se tokrat peljali. Zaradi številnih drugih prireditev in dogodkov avtobus ni bil poln, a tisti, ki jih ni bilo zraven lahko samo žalujejo. Tisto soboto je nekoliko temnejše nebo napovedovalo, da vreme ne bo preveč lepo, a se je vse skupaj spremenilo, po slabi uri vožnje, ob prvem postanku v Trojanah, kjer je že bilo lepo in sončno. Tam je avtobus že zavil z avtoceste, ter po krajši vožnji mimo Draže vasi in Žič, je bila prva postaja: Pletarstvo in žganjekuha Kalšek, kjer so domači pokazali kako se pletejo različne košare, kako se izdelujejo pleteni in drugi spominki, predvsem pa kako se kuhajo različna žganja in kako se pripravlja desetine različnih likerjev. Vsem se je že prilegel kakšen kozarček žganja, likerjev ali celo domačega vina; mnogi so si kupili kakšno košaro, domačo salamo, marmelado, vloženo ozimnico, domači kis... Le nekaj ovinkov, mimo Špitaliča stran so se že kazala obzidja Žičke kartuzije, kjer so si ogledali marsikaj zanimivega iz daljne zgodovine (rokopisi kartuzijanov, maketa celotne kartuzije in Otokarjeve šampanjske kleti, degustacija zeliščnih napitkov ali zeliščnih namazov, nakup slednjih ter drugih spominkov ipd.

A ker prazna vreča ne stoji pokonci je znani gostilničar s Konjiškega, Ivan Ino Marguč, ki med drugimi upravlja tudi z najstarejšo slovensko gostilno (Gastuž ob Žički kartiziji), je seveda sledila bogata in nepozabna malica – Srednjeveška mesno-zelenjavna enolončnica (domačini ji pravijo: Olla pottrida), o kateri so izletniki govorili še nekaj dni po njenem zaužitju. Odlične jedi na žlico, domačega kruha in prijaznosti osebja ni bilo možno hitro pozabiti, a že kmalu je čakal obisk starega lovskega doma v gozdu nad Konjiško vasjo, kjer imajo sedaj gostinski lokal z manjšim muzejem. Kratek postanek z ogledom in kavico se je lepo obnesel, nato pa nekaj sto metrov nižje, znamenita klet „Zlati grič“, v Slovenskih Konjicah, kjer je vinska svetovalka Silva Zadnik predstavila podjetje, od vinogradov, kleti, do vin, ki so jih udeleženci izleta tudi, skupaj s sirom in kruhom, degustirali. Kar nekaj litrov dobrega vina je končalo tudi v prtljažniku avtobusa, za primerjavo z domačimi kapelskim vini. Po krajšem panoramskem ogledu starega mestnega jedra Slovenskih Konjic, je avtobus že bil na poti proti Zrečam in potem še naprej, po stari cesti za Roglo, proti Skomarju, kjer nad Dravinjo stoji Ošlakova domačija – Muzej kovaštva. Gre za eno najstarejših kovačij v Sloveniji sploh, staro več kot 300 let, ki je tudi danes v pogonu, a ne deluje, ker ni rentabilno. Zato vse skupaj samo razkazujejo gostom od blizu in daleč.

Le še nekaj kilometrov proti Rogli na 970 metrov nadmorske višine, v Skomarju stoji domačija oz. turistična kmetija Arbajter, ki ji rečejo tudi Farma jelenov, kjer obdelujejo 86 hektarjev površin, redijo stotinjo jelenov in nekaj ovac, ter prašičev, pridelujejo domače - divjačinske mesnine, ponudijo vino, borovničevec, sobe za prenočevanje ipd. Pohorska gostoljubnost in prijaznost se čuti na vsakem koraku, potem pa nazaj proti dolini. A ne takoj, kajti tukaj sta stanovske kolege iz Radencev počakala, starešina LD Zreče Ludvik Mikek, ter član LD Oplotnica Konrad Arbajter. Ob prigrizku domačih divjačinskih dobrot in dobri kapljici, je stekel pogovor, predstavitve lovskih družin in vsega kar sodi zraven, na koncu pa še izmenjava daril, ter povabilo radenskih lovcev zreškim kolegom, da se jim jeseni pridružijo na „velikem lovu“, na Kapelskih hribčkih, saj so ugotovili, da je pri njih več divjadi...

In čeprav so povsod malo grickali in pili, je na vinotoču Cugmas, na hribčku levo, malo pred Konjicami iz smeri Zreč, čakalo obilno pozno kosilo ter veliko enkratnih domačih, belih in rdečih vin. Gospodinja Sonja je poskrbela, da so se vsi močno najedli, veliko hrane pa je tudi ostalo, gospodar Marjan pa je skrbel, da nihče ni odšel žejen. Kljub odličnem vzdušju pa se je spuščala noč in je bilo treba štartati proti domu, pravzaprav ne čisto proti Radencem. Po stari cesti, od Slovenskih Konjic, v Spodnji Ložnici, pred vhodom v Slovensko Bistrico, stoji enkraten gostinski lokal „L'armonia“, kjer je upravljalec, Radgončan Nešo Vukotič poskrbel za vnovično razvajanje. Škoda je edino, da so vsi potniki že bilo „polni“ in marsikdo ni mogel niti poskusiti dobrot, ki jih je samo za svoje rojake priskrbel Nešo, a kljub temu so mu vsi bili hvaležni, ter so obljubili, da bodo spet prišli.

Na koncu še „Pod cerkvico“ na Kapeli in Lovski dom Jež..., do naslednjega skupnega izleta, kajti po tem prijetnem celodnevnem potepanju so se praktično vsi udeleženci izleta znova prepričali, da se lahko uživa tudi v bližnjem okolju, in da ni potrebno leteti v druge, bližnje ali daljne države. Zato ne preseneča, da so se praktično soglasno odločili, da je njihova naslednja destinacija gorički del Prekmurja, morebiti že letošnjo jesen...

Tukaj si lahko ogledate slike.