Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Od Žičke kartuzije, čez zlati grič do Zreč in Rogle!

 

Lovci LD Radenci v mestu cvetja in vina, ter med prijatelji na Rogli

Lovci RadenciDandanes, ko vedno nekam hitimo in ne vidimo niti svojih najbližjih, je pohvalen primer radenske zelene bratovščine, ki veliko pozornosti namenjajo različnim skupnim prireditvam, strokovnim ekskurzijam in podobnim načinom druženja. In tako kot vsako pomlad, so se člani LD Radenci, na čelu s starešino Antonom Šafaričem, tudi letos odpravili na strokovno ekskurzijo.

Številni lovci in njihove partnerke iz radenske LD so se že večkrat prepričali, da ni potrebno hoditi daleč od svojega doma, da bi uživali v prijetni družbi, lepem okolju, dobri hrani in sploh ponudbi. In medtem, ko so se v minulem obdobju že potepali po mnogih slovenskih območjih, tudi izven naših meja, so se tokrat, ob lepem in sončnem ter nekoliko vetrovnem dnevu, odpravili na območje Slovenskih Konjic, kjer se v mestu in občini cvetja in vina, lahko marsikaj vidi in doživi. Prijetnega in nepozabnega celodnevnega izleta se je udeležilo skoraj 40 udeležencev, in gotovo bo tokratno potepanje mnogim dolgo ostalo v lepem spominu.

Tokrat so se namreč lovci iz Radencev in okolice ter njihove partnerke potepali po lepih slovenskih hribčkih in dolinah. Voznik Juš iz AP Murska Sobota jih je izpred lovskega doma Jež v Boračevi, čez Radence in Kapelo, odpeljal do pomurske avtoceste v Grabonošu, nato pa mimo Maribora, Tepanja, do Žič, Slovenskih Konjic, Zreč in nekoliko višje proti Rogli. Videli in spoznali so marsikatero znamenitost tega dela naše države, od Žičke kartuzije, kjer med drugim domuje njihova lekarna, zraven so stari rokopisi kartuzijanov, maketa celotne kartuzije Otokarjeva šampanjska klet... Tam domuje tudi najstarejše gostišče (1467) na slovenskem Gastuž, kjer so jih razvajali. Nad Slovenskimi Konjicami, mestom cvetja in vina, katerega so si podrobno ogledali, je stari lovski dom z majhnim muzejem, ter seveda veliko vinogradov in kleti. Med njimi tudi znamenita klet „Zlati grič“, ki jih je gostila na degustaciji. Le nekaj kilometrov proti Rogli so Zreče z znanim klimatskim zdraviliščem in drugimi znamenitostmi, na hribčkih proti Rogli je veliko zanimivosti in udeleženci izleta so si še posebej ogledali eno povezano z njihovim poslanstvom – farmo jelenov. V bližini, v Škalcah, je tudi Vinotoč Cugmas, kjer vedo kaj pomeni lačen in žejen popotnik. Med povratkom proti Gornji Radgoni pa jih je pri Slovenski Bistrici gostil še znani gostinec, ki pa je tudi znan Radgončan Nešo Vukotič... Celodnevno potepanje pa je tudi potrdilo, da so mnogi ponudniki turističnih in gostinskih storitev na konjiškem območju dojeli, kako se pravzaprav vse lahko dobro ponudi in proda, kar ponekod žal, še vedno ne vedo.

Vse skupaj se je sicer začelo nekaj dni pred samim izletom, ko je padel dogovor kam bi se tokrat peljali. Zaradi številnih drugih prireditev in dogodkov avtobus ni bil poln, a tisti, ki jih ni bilo zraven lahko samo žalujejo. Tisto soboto je nekoliko temnejše nebo napovedovalo, da vreme ne bo preveč lepo, a se je vse skupaj spremenilo, po slabi uri vožnje, ob prvem postanku v Trojanah, kjer je že bilo lepo in sončno. Tam je avtobus že zavil z avtoceste, ter po krajši vožnji mimo Draže vasi in Žič, je bila prva postaja: Pletarstvo in žganjekuha Kalšek, kjer so domači pokazali kako se pletejo različne košare, kako se izdelujejo pleteni in drugi spominki, predvsem pa kako se kuhajo različna žganja in kako se pripravlja desetine različnih likerjev. Vsem se je že prilegel kakšen kozarček žganja, likerjev ali celo domačega vina; mnogi so si kupili kakšno košaro, domačo salamo, marmelado, vloženo ozimnico, domači kis... Le nekaj ovinkov, mimo Špitaliča stran so se že kazala obzidja Žičke kartuzije, kjer so si ogledali marsikaj zanimivega iz daljne zgodovine (rokopisi kartuzijanov, maketa celotne kartuzije in Otokarjeve šampanjske kleti, degustacija zeliščnih napitkov ali zeliščnih namazov, nakup slednjih ter drugih spominkov ipd.

A ker prazna vreča ne stoji pokonci je znani gostilničar s Konjiškega, Ivan Ino Marguč, ki med drugimi upravlja tudi z najstarejšo slovensko gostilno (Gastuž ob Žički kartiziji), je seveda sledila bogata in nepozabna malica – Srednjeveška mesno-zelenjavna enolončnica (domačini ji pravijo: Olla pottrida), o kateri so izletniki govorili še nekaj dni po njenem zaužitju. Odlične jedi na žlico, domačega kruha in prijaznosti osebja ni bilo možno hitro pozabiti, a že kmalu je čakal obisk starega lovskega doma v gozdu nad Konjiško vasjo, kjer imajo sedaj gostinski lokal z manjšim muzejem. Kratek postanek z ogledom in kavico se je lepo obnesel, nato pa nekaj sto metrov nižje, znamenita klet „Zlati grič“, v Slovenskih Konjicah, kjer je vinska svetovalka Silva Zadnik predstavila podjetje, od vinogradov, kleti, do vin, ki so jih udeleženci izleta tudi, skupaj s sirom in kruhom, degustirali. Kar nekaj litrov dobrega vina je končalo tudi v prtljažniku avtobusa, za primerjavo z domačimi kapelskim vini. Po krajšem panoramskem ogledu starega mestnega jedra Slovenskih Konjic, je avtobus že bil na poti proti Zrečam in potem še naprej, po stari cesti za Roglo, proti Skomarju, kjer nad Dravinjo stoji Ošlakova domačija – Muzej kovaštva. Gre za eno najstarejših kovačij v Sloveniji sploh, staro več kot 300 let, ki je tudi danes v pogonu, a ne deluje, ker ni rentabilno. Zato vse skupaj samo razkazujejo gostom od blizu in daleč.

Le še nekaj kilometrov proti Rogli na 970 metrov nadmorske višine, v Skomarju stoji domačija oz. turistična kmetija Arbajter, ki ji rečejo tudi Farma jelenov, kjer obdelujejo 86 hektarjev površin, redijo stotinjo jelenov in nekaj ovac, ter prašičev, pridelujejo domače - divjačinske mesnine, ponudijo vino, borovničevec, sobe za prenočevanje ipd. Pohorska gostoljubnost in prijaznost se čuti na vsakem koraku, potem pa nazaj proti dolini. A ne takoj, kajti tukaj sta stanovske kolege iz Radencev počakala, starešina LD Zreče Ludvik Mikek, ter član LD Oplotnica Konrad Arbajter. Ob prigrizku domačih divjačinskih dobrot in dobri kapljici, je stekel pogovor, predstavitve lovskih družin in vsega kar sodi zraven, na koncu pa še izmenjava daril, ter povabilo radenskih lovcev zreškim kolegom, da se jim jeseni pridružijo na „velikem lovu“, na Kapelskih hribčkih, saj so ugotovili, da je pri njih več divjadi...

In čeprav so povsod malo grickali in pili, je na vinotoču Cugmas, na hribčku levo, malo pred Konjicami iz smeri Zreč, čakalo obilno pozno kosilo ter veliko enkratnih domačih, belih in rdečih vin. Gospodinja Sonja je poskrbela, da so se vsi močno najedli, veliko hrane pa je tudi ostalo, gospodar Marjan pa je skrbel, da nihče ni odšel žejen. Kljub odličnem vzdušju pa se je spuščala noč in je bilo treba štartati proti domu, pravzaprav ne čisto proti Radencem. Po stari cesti, od Slovenskih Konjic, v Spodnji Ložnici, pred vhodom v Slovensko Bistrico, stoji enkraten gostinski lokal „L'armonia“, kjer je upravljalec, Radgončan Nešo Vukotič poskrbel za vnovično razvajanje. Škoda je edino, da so vsi potniki že bilo „polni“ in marsikdo ni mogel niti poskusiti dobrot, ki jih je samo za svoje rojake priskrbel Nešo, a kljub temu so mu vsi bili hvaležni, ter so obljubili, da bodo spet prišli.

Na koncu še „Pod cerkvico“ na Kapeli in Lovski dom Jež..., do naslednjega skupnega izleta, kajti po tem prijetnem celodnevnem potepanju so se praktično vsi udeleženci izleta znova prepričali, da se lahko uživa tudi v bližnjem okolju, in da ni potrebno leteti v druge, bližnje ali daljne države. Zato ne preseneča, da so se praktično soglasno odločili, da je njihova naslednja destinacija gorički del Prekmurja, morebiti že letošnjo jesen...

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zanimivosti Od Žičke kartuzije, čez zlati grič do Zreč in Rogle!