Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Penina je leto dni zorela v reki Muri

 

Ob 5. dnevu odprtih kleti Radgonskih goric so potapljači in gasilci dvignili 110 steklenic zlate penine iz deroče reke; Bolj poln, zaokrožen in bogat okus; Za protokolarna darila, cena je 100 €

Penina iz MureDružba Radgonske gorice d.d., je kljub turobnemu in deževnemu vremenu, že 5. leto zapored organizirala Dan odprtih kleti, kjer so imeli obiskovalci možnost brezplačnega vodenega ogleda vinskih kleti. Letos drugič so iz reke Mure dvignili 110 steklenic Zlate radgonske penine, letnik 2007, ki je bila potopljena v reki leto dni. Med obiskovalce so raztočili okrog 20 steklenic penine. Kljub slabemu vremenu, ki je mnoge zadržalo doma, so organizatorji zadovoljni tudi z obiskom, saj so imeli veliko obiskovalcev od blizu in daleč. Radgonske gorice d. d. so sicer priznani proizvajalec vrhunskih vin in veljajo za največjega in najstarejšega pridelovalca penin v Sloveniji. V svoji kleti polni Zlato radgonsko penino po klasični ali šampanjski metodi že od leta 1852, medtem ko Srebrno radgonsko penino pridelujejo po charmat metodi - z vrenjem v velikih jeklenih posodah, ki jo je iznašel Francoz Charmat. Poleg penin so znani tudi s pridelavo drugih kakovostnih vin. Z namenom predstaviti način predelave penine in ostalih vin, so tako že peto leto zapored organizirali dan odprtih kleti. Sama prireditev pa iz leta v leto pridobiva na veljavi in postaja eden osrednjih dogodkov ob reki Muri. Na tokratnem dogodku so javnosti prvič predstavili svoj nov izdelek – sladko srebrno radgonsko penino – rose.

Tudi letošnji dan odprtih kleti je bil namenjen obiskovalcem, ki so se seznanili z načinom predelave penine in ostalih vin. Popeljali so jih po vseh štirih vinskih kleteh in z brezplačno degustacijo predstavili pretekle letnike penine. V ospredju dogajanja je vsekakor bil slavnostni dvig 110 steklenic Zlate radgonske penine iz reke Mure. Potopljena penina je po sekundarni fermentaciji v letu 2007 zorela na kvasovkah v zorilnici penin Radgonskih goric v vodoravnem položaju nato pa od junija 2010 zorela v steklenicah pod gladimo reke Mure. Steklenice so bile obrnjene na zamašek, saj je tako manjši vpliv kvasovke na avtolizo. Ta način hranjenja penine omogoča ohraniti njeno mladostno noto, saj tema, hladno okolje in neprestano šumenje reke Mure dajejo penini mladostni pridih. Nič kaj enostaven dvig penine iz deroče in nič kaj prijazne Mure, so izvedli potapljači PGD Gornja Radgona ter gasilci iz Gornje in avstrijske Radgone. V reko Muro so potopili novih 110 steklenic Zlate radgonske penine, ki jih bodo dvignili naslednje leto. Paleto s peninami pa sta zaklenila radgonski župan Antona Kampuš, in direktor Radgonskih goric d.r. Borut Cvetkovič, ki sta ključe zalučala v deročo reko.

Prvič so v Radgonskih goricah na sekundarno fermentacijo v Muro poskusno potopili 120 steklenic svoje penine pred dvema letoma in zaboj dvignili pred letom dni, na 4. dnevu odprtih vrat njihovih kleti. S prvimi dodatno zorjenimi peninami je bila enologinja Radgonskih goric Klavdija Topolovec Špur zelo zadovoljna. „Penina v vodi zori v temi, na hladnem in obdana z vodo na kvasovki. Zdaj poteka avtoliza kvasovk oz. če povemo laično, kvasovke oddajajo penini snovi, ki ji dajo polnejši, bolj zaokrožen in bogatejši okus. Pri sveži penini so arome povsem drugačne in med njimi prevladujejo sadne note, po sekundarni fermentaciji pa se razvijejo zrele arome po praženem ali po kruhovi skorji“, je dejala prva enologinja Radgonskih goric, ki je na vprašanje, ali se bojijo morebitnega ponovnega zagona prašičje farme v Podgradu, ki je do pred dvema letoma onesnaževala Muro nad Gornjo Radgono, povedala, da so vratove in zamaške potopljenih penin zalili z voskom in tako onemogočili vdor vode ali snovi iz vode v penino. Poleg tega so v Radgonskih goricah prepričani, da bodo morali novi lastniki pred začetkom delovanja farme poskrbeti za čiščenje odplak. Šele dobro začeto tradicijo potapljanja penine na zorenje v Muro bodo zagotovo nadaljevali, ne glede na dogajanje v Podgradu.

Tokratni dvig potopljenih110 steklenic Zlate radgonske penine, letnik je 2007, kar so izvedli člani GA-PO-RA, ter radgonski in avstrijski gasilci, je minil pri vodostaju Mure: 112 cm, temperatura vodje je znašala 16,3 stopinje celzija, pretok pa 143 kubičnih metrov na sekundo. Ko so penino dvignili so jih položili na voz s konjsko vprego, ki jo je odpeljal do ploščadi pri mostu. Tam je sledila takojšnja degustacija in pokušina penin, nagovori gostov in odhod vseh prisotnih na glavno prizorišče med kletmi Radgonskih goric.

Sicer pa je zorenje 110 steklenic penine v Muri le malenkost v primerjavi s tem, da so Radgonske gorice samo lani prodale 3,2 milijona steklenic svojih vin in penine in s tem ustvarile 8,5 milijona evrov prihodkov ter 800.000 evrov dobička. Penina iz Mure bo kot posebnost namenjena protokolarnim darilom in prodaji po ceni 100 evrov za steklenico. Najbolj zagrizeni obiskovalci tokratne prireditve pa so, kot rečeno, kakšen požirek lahko naredili brezplačno. Sam dan odprtih kleti je postal že tradicionalna prireditev podjetja Radgonske gorice d. d. Na vsake pol ure od 10. ure naprej so kljub dežju, potekali vodeni ogledi kleti Radgonskih goric, vse skupaj pa je spremljal pester glasbeno-zabavni program, za katerega so poskrbeli domača godba na pihala, Klapa Solinar, lutkovno gledališče, KD Peter Dajnko, KD PO Gornja Radgona, TolkAsi, Ingrid Müller, Romana Kranjčan, Rebeka Dremelj, Toti štirje... Zanimiv pa je bil tudi pohod po „Apolonijini poti“.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zanimivosti Penina je leto dni zorela v reki Muri