Pomembno je tudi nedeljsko dopoldansko druženje

Bolšji sejem OrehovciOb gasilskem domu PGD Orehovci, tik ob regionalni cesti Gornja Radgona – Ptuj, že vrsto let deluje bolšji sejem, ki se ne glede na letni časi, odvija vsako prvo nedeljo v mesecu. Na sejmu svoje predmete, ne nove, pač pa stare, prodajajo tisti, ki jih niso odvrgli v smeti in se zavedajo, da bi jih lahko kdo še uporabil. Sejem je zanimiv tudi za zbiratelje starin, saj so mnogi predmeti stari, nekateri tudi več kot sto let. Kot so nam povedali organizatorji iz PGD Orehovci, je sejem namenjen tudi nedeljskemu dopoldanskemu druženju, ki ga je v zadnjem času, ko imamo vsi preveč obveznosti, vse manj. Za nekatere domačine in tudi sosede iz vasi v okolici in celo iz Gornje Radgone in Radencev, je prva nedelja v mesecu, ravno zaradi orehovskega sejma, postala pravi praznik.

Bolšji sejem v Orehovcih še deluje

Po šestdesetih srečnih letih, spet pred oltar in matičarja

Biserna poroka FleisingerKonec minulega tedna sta v krogu domačih in prijateljev 60 let skupnega zakonskega življenja praznovala Marija in Karel Fleisinger iz Spodnjih Ivanjcev. Enako kot pred šestdesetimi leti sta slavljenca tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Civilni obred, ki ga je ob asistenci matičarja Mirka Ferenca, opravil župan občine Gornja Radgona Stanko Rojko, je potekal v prostorih srednjeveškega negovskega gradu. Nekoliko presenetljivo je le dejstvo, da sta slavljenca v cerkvi obeležila biserno, civilno pa diamantno poroko, kot je pisalo na listini, ki sta jo Marija in Karel prejela od župana Rojka. Po matičarjevi predstavitvi življenjske zgodbe zakoncev, jima je tudi župan namenil nekaj lepih besed in jima izročil omenjeno Diamantno poročno listino občine Gornja Radgona.

Biserno poroko sta obhajala zakonca Marija in Karel Fleisinger

Zlati medalji tudi v Kranj in Ljubljano

Antonovanje 2019V Jeruzalemsko – Ormoških vinorodnih goricah, natančneje na Kogu, vasici v ormoški občini ob hrvaški meji, so tudi letos ob godu sv. Antona puščavnika pripravili številne prireditve, ki so jih poimenovali „Antonovanje 2019". In čeprav se je v dobrem tednu (Antonov koncert MePZ Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica; Kulinarični večer na Turistični kmetiji Hlebec; Prireditev „Čurke in vino 2019"; Antonovo kegljanje z lokalno ponudbo na stojnicah; pogovor na temo "Priložnosti podeželja in lokalnih ponudnikov"; Čurkarijada s kulinaričnim razvajanjem - Odprta kuhinja, pokušina čurk in vina, stojnice lokalnih ponudnikov, pester program, prihod slovenskega vinskega kraljestva, 11. razstava na temo reje prašičev...; Romanje k Sv. Antonu Puščavniku; sv. maša za žive in pokojne prašičerejce ter zdravje pri živini;10. srečanje vozil Steyr kluba Kog in starodobnikov, srečanje domačih ansamblov in folklornih skupin, lokalna ponudba na stojnicah...), je bilo v ospredju ocenjevanje čurk s strokovno komisijo in komisijo potrošnikov. Čeprav je vse dogajanje bilo zelo zanimivo posebej kaže omeniti tudi kulinarični dogodek na Turistični kmetiji Hlebec, kjer so obiskovalce počastili s šesthodnim menijem, v katerem so kraljevale kašnate klobase oz. čurke, kot jim pravijo domačini. Tradicionalni lokalni kuhinji so – kot to vedo pri Hlebcu – vnesli pridih sodobnosti.

„Antonovanje 2019

Pripravili so prvo izmenjevalnico otroških oblačil in igrač, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

Izmenjevalnica oblačil in igračPo decembrski izjemno uspešni „izmenjevalnici" oblačil in obutve za otroke in odrasle, je v sodelovanju radgonske Iniciative Rastišče, skupaj s soboško igralnico Mali ČuDo, ter Mensano, pripravila še „Izmenjevalnico otroških oblačil in igrač" in vsega ostalega. Z željo, da bi nekoliko omilili zapravljanje in razsipništvo, so v igralnico Mali ČuDo v prostorih Mensane v Murski Soboti aktivisti omenjenih organizacij pritegnili kakšno stotnijo otrok in njihovih mamic, očkov, dedkov in babic, ki so prinašali svoje reči, domov pa odnašali „nova" oblačila, obutev, igrače... Glede na to, da je šlo za prvo tovrstno izmenjevalnico, sta glavni organizatorici dogodka, Nika Škof (Rastišče) in Barbara Muhič (Mali ČuDo), zadovoljni z obiskom in tudi izmenjavo. Povesta tudi, da je izmenjevalnica otroških oblačil, igrač in vseh ostalih otroških potrebščin omogočala trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe in igralnega parka otrok, ki je povrhu še zastonj.

Zamenjali so igrače, oblačila in obutev

Pred pol stoletja sta začela iz nič, a z veliko ljubezni

Zlata poroka DruzovičEnako, kot pred 50 leti, ko sta si pred matičarjem in pred oltarjem izrekla zvestobo Zofija in Karel Druzovič iz Gočove pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah, sta tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Takrat sta k civilni poroki odšla v Lenart, cerkveni pa v cerkev Sv. Trojice, kjer sta sedaj potekala oba obreda. Civilni obred zlate poroke je tokrat, ob matičarki Dragici Kramberger, prvič v vlogi župana opravil David Klobasa. Dragica je na drobno opisala življenje in delo zlatega para, župan pa jima je namenil nekaj prijaznih besed, ter jima izročil zlatoporočno spominsko listino, ter darilo občine.

Zlato poroko sta obhajala Zofija in Karel Druzovič iz Slovenskih goric

Po šestih desetletjih spet pred istim oltarjem

Biserna poroka SteyerV teh zimskih dneh, ko je največ praznikov in praznovanj, sta 60-letnico poroke, torej biserno poroko obeležila Marija in Ivan Steyer iz Črncev v Apaški dolini. Enako kot pred šestimi desetletji, sta se zakonca, tudi tokrat, skupaj s svojimi domačimi, sosedi in prijatelji, k bisernoporočnemu obredu podala v farno cerkev v Apačah. Pred cerkvijo ju je z igranjem pozdravila Pihalna godba Apače, pri kateri je nekoč igral tudi njun pokojni sin Ivan. Ko so njuni svatje v cerkvi postavili špalir, ju je župnik Janez Ferencek povabil v cerkev, k zahvalni maši in bisernoporočnemu obredu, ki je potekal med darovano sv. mašo.

Pred 60 leti sta se poročila Marija in Ivan Steyer iz Črncev

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Langa se je vrnila s singlom "Mala odi nazaj"

 

Po krajšem premoru se je z novim singlom vrnila prekmurska ciganska glasbena skupina

Langa se vračaPotem, ko kar nekaj časa ni bilo veliko slišati o Langi (v prevodu: plamen), so se zadeve očitno uredile, in Jožetova ločitev je najbrž pozabljena. Tako se znani prekmurski glasbeniki znova vračajo na svojo pot uspeha. Po uspešni koncertni turneji v Italiji je namreč pred napovedanim novim albumom etno skupina Langa izdala novo skladbo "Mala odi nazaj". Člani prekmurske zasedbe so legendarni pesmi Baby come back v prekmurščini dodali kanček ciganskega ritma in izpostavili zvok violine, zgodba pa v pristnem narečju pripoveduje o žalosti preprostega fanta, ki ga dekle zamenja za »boljšo« ponudbo.

„Po krajšem predahu po Emi in Evroviziji menimo, da je ponovno čas za naskok na slovenske glasbene lestvice in festivale. S pesmijo »Mala odi nazaj« sporočamo, da Langa vedno pride nazaj – v nas je ogenj, ki se ne da pogasiti. Torej prihajamo še boljši in bolj pripravljeni“, združno pravita brata Mišo in Jože Kontrec, ki imata rada svoje rojake iz rojstne Pušče.

Želijo nov naskok na slovenske glasbene lestvice...

Prebivalci Pušče so namreč tako ponosni na brata Kontrec, da so v vasi postavili večnamensko dvorano, ki nosi ime Langa. Dvorana je bila zgrajena s pomočjo Mestne občine Murska Sobota in s prostovoljnim delom krajanov. Mišo in Jože Kontrec se zaradi te poteze njunih sovaščanov počutita izredno počaščena, kot da bi prejela največjo zlato medaljo na svetu.

Kakšna je sicer zgodovina Lange?

Zametki ciganske etno skupine Langa segajo daleč nazaj v tiste dni, ko je mali triletni Miško Kontrec še radovedno zrl v Sonce, ki je grelo njegovo rodno vas Puščo pri Murski Soboti ter stegoval ročice proti starejšemu bratu Jožetu, ki je bil pri dvanajstih letih že resen muzikant, Miškov idol, zaščitnik in učitelj. Iz ljubezni do glasbe, učenja, nastopanja in medsebojne bratske naklonjenosti se je rodila ciganska etno skupina. Sprva sta brata nastopala kot duet, leta 1997 pa sta okrog sebe zbrala prekaljene, zagrete in srčne glasbenike, ki znajo, tako kot onadva, s svojimi instrumenti in glasom poslušalcem izvabiti solze sreče, solze žalosti ter prižgati plamen v srcu in plamen v duši. Ker slednji žari v vseh članih, ni prav nobenega dvoma, da skupino krasi nadvse primerno ime – Langa, kar v prevodu pomeni plamen.

Po ocenah poznavalcev je Langa trenutno najbolj avtentična ciganska akustična glasbena skupina v Sloveniji.

Langa se vračaLangin repertoar obsega predvsem cigansko etno (slovensko, madžarsko ter rusko) in avtorsko glasbo. Ker jih novi izzivi vedno osrečujejo, pa lahko zaigrajo še marsikaj drugega, če si poslušalci tako zaželijo. Avtorsko glasbo, ki jo ustvarjata brata Jože in Mišo Kontrec, prepevajo v slovenskem, romskem, prekmurskem, srbskem in hrvaškem jeziku. Besedila jim pišejo Feri Lainšček, Rok Vilčnik, Branko Đurič Đuro, Igor Pirkovič in Mišo Kontrec. Skupina je večkrat uspešno sodelovala na Festivalu narečne popevke. Prav na 40. jubilejnem festivalu leta 2009, je Mišo prejel dve prvi nagradi: za najboljšo skladbo in za besedilo popevke Vejnec skuznatih rouž v izvedbi Rudija Šantla. Kot ljubljenka občinstva je Langa na EMI v letih 2008 in 2009 zasedla drugo mesto, leta 2010 pa tretje.

Skupina je cenjena in priljubljena ne le doma, ampak tudi v tujini. Dvakrat je, kot edina povabljena iz Slovenije, nastopila na Sziget Festival v Budimpešti, ki je eden izmed desetih največjih festivalov v Evropi. Prav tako je predstavljala svojo domovino na Balkan Trafik Festival v Bruslju ter se odzvala na povabilo veleposlanika v Bruslju in Luksemburgu. Fantje se že prav domače počutijo tudi v Italiji. Večkrat so se že odzvali povabilom za nastop na različnih prireditvah, po različnih krajih in mestih. V vasici Kokava na Slovaškem vsako leto poteka romski festival Koliesko Festival of Folkloric Culture, na katerega povabijo najbolj znane romske glasbene skupine iz vsega sveta. Tam so fantje s plamenom v srcu in duši našli ter navdušili množico sorodnih duš. Langa je sodelovala že z mnogimi slovenskimi glasbeniki, pevci in pevkami. Muzikantje so se preizkusili tudi kot igralci. In sicer v filmu "Traktor ljubezen in Rock and Roll", ki ga je režiral Branko Đurič Đuro po romanu Vankuš tanc, Ferija Lainščka ter v priljubljeni nanizanki "Naša mala klinika". Skupina se je večkrat odzvala vabilom na dobrodelne koncerte po vsej Sloveniji, nekaj pa jih je organizirala tudi sama.

Mlada Langa: Ljubezen do glasbe, učenja in nastopanja, ki povezuje brata Kontrec, se je skupaj s plamenom v srcu in duši prenesla tudi na naslednjo generacijo. Tako je nastala Mlada Langa. Otroci Angelo, Miško in Dominik vidijo v svojih očetih največja idola in instrumenti jih privlačijo mnogo bolj kot računalnik. Računalnik, s katerim sicer niso prav nič sprti, je zanje samo pripomoček za šolo. Člani Mlade Lange pridno obiskujejo glasbeno šolo, vadijo, nastopajo in navdušujejo občinstvo. Želja po ustvarjanju in volja do dela, ki druži te mladeniče, je danes pri nas redkost, zato lahko pričakujemo, da bo v prihodnosti o Mladi Langi še veliko slišati.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zanimivosti Langa se je vrnila s singlom "Mala odi nazaj"