„Čolnikov" klopotec straši in odganja ptiče!

Klopotec BenediktPodobno kot povsod po Slovenskih Goricah, Prlekiji in Halozah, so tudi benediški vinogradniki začeli s prireditvijo, ki bo poslej potekala tradicionalno vsako leto. Gre za postavljanje klopotca kot znaka ohranjanja kulturne dediščine, letos pa je postavitev klopotca nekoliko hitrejša, saj grozdje hitro dozoreva in potrebno je čim prej strašiti in odganjati ptiče. Letos ga je Turistično vinogradniško društvo Benedikt, postavilo prvič in sicer nad novim platojem ob svojih brajdah in kleti, ter tik ob Čolnikov domačiji, kjer bo klopotec poslej stal vsako leto. Na veselem dogodku, kjer ni manjkalo niti kulinaričnih in tekočih dobrot, se je zbralo kar nekaj članic in članov društva, ter tudi drugih vinogradnikov in vinogradnic, večino dela na „štangi" pa sta opravila aktualni predsednik, Marjan Farasin, in častni predsednik ter vinski vitez Zlatko Borak.

Postavljanje klopotca, kar so prvič uprizorili tudi benediški vinogradniki, je pravi praznik

Devetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe, kjer je nastopilo rekordnih 19 ekip

Bujta repaV okviru 23. Pomurskega poletnega festivala (PPF), ko se v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi 9. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne in zgodovinske dediščine.

Vinogradniki pred upokojenkami in gostinci

Prišli sta tudi učiteljici Marija in Rozina

Srečanje sošolcev OŠ SJoŠSončna in vroča sobota, zadnja v letošnjem juliju, je bila pravšnji dan za 5. srečanje nekdanjih učencev OŠ Videm ob Ščavnici (sedaj OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici), ki so rojeni leta 1951. Nadvse prijetnega srečanja, ki ga je organiziral Ivan Weindorfer, se je udeležila dobra tretjina nekdanjih učenk in učencev, ki so osnovnošolske klopi greli med leti 1958/65. Srečanje se je začelo s sveto mašo, ki jo je, za pokojne in žive učence, v farni cerkvi Sv. Jurija, daroval duhovni pomočnik Mirko Rakovec. Del srečanja so namenili tudi obisku pokopališča pri Svetemu Juriju, kjer so se poklonili spominu pokojnim sošolcem. Med njimi je tudi nedavno umrli Vlado Kocuvan, ki je bil organizator preteklih tovrstnih srečanj.

Srečali so se sošolci OŠ Videm ob Ščavnici, letniki 1951

Pri Sveti Ani so tekmovali v kuhanju štajerske kisle juhe, zmagala pa je ekipa iz Apaške doline

Kisla juha Sv. AnaV okviru obeleževanja občinskega praznika občine Sveta Ana v Slovenskih goricah - Aninega tedna 2018, je na dvorišču okrepčevalnice Šenk pri Sveti Ani potekalo tradicionalno, 8. tekmovanje v kuhanju štajerske kisle juhe. Ob pomoči nekaterih drugih društev in organizacij, predvsem pa številnih sponzorjev in donatorjev, so zanimiv dogodek odlično pripravili Kulinarično društvo kisla juha Sveta Ana, KO RK Lokavec in Okrepčevalnica Šenk. Žal je letos udeležba bila skromna, saj so tekmovale le štiri (lani: 14) ekipe, kljub temu je vzdušje bilo enkratno, tako da je tudi alfa in omega prireditve Lili Uroševič bila zadovoljna s celotnim dogajanjem, enako tudi nastopajoči kuharji in kuharice. Peta domača ekipa organizatorjev „Kulinarično društvo kisla juha" je skuhala skoraj poln 300-litrski kotel juhe, tako da te priljubljene jedi ni zmanjkalo. Po razglasitvi rezultatov tekmovanja so tako lahko razdelili več kot 300 porcij zanimive jedi iz svinjskih nogic, želodcev, plečke, korenčka, krompirja, čebule...in različnih začimb.

Črnci pred Gospodinjami in Pogledom

Pokazali so kako se je nekoč želo in kosilo

Žetev Spodnja ŠčavnicaMesec julij je čas počitnic, dopustov, velike vročine, različnih prireditev in dogodkov, pa tudi čas žetve zlatega zrnja. Prav v tem času je v organizaciji Društva podeželskih žena Gornja Radgona, kateremu so pomagali KZ Radgona, Občina in KSS Radgona, ob vaško gasilskem domu v Spodnji Ščavnici potekal, že 36. po vrsti, tradicionalni praznik žetve, ki iz leta v leto sicer potrjuje, da je tovrstno ohranjanje starih kmečkih običajev in opravil, vedno dobrodošlo, a žal se ga mlajši redko udeležujejo, da bi se česa naučili. In čeprav je v zadnjih letih vedno več takšnih in drugačnih prireditev povezanih z žetvijo, je tista v Spodnji Ščavnici nekaj posebnega, saj sodi med začetnike na tem področju, ob tem pa je to prireditev, ki vsako leto pritegne nekaj žanjic in koscev, zraven pa veliko več obiskovalcev.

Društvo podeželskih žena Gornja Radgona ohranja in obuja najpomembnejšo kmečko opravilo, ročno žetev pšenice

Milena Benko z maksimalnim številom točk

Naj kvašeni rogljičkiV okviru 36. dneva žetve v Spodnji Ščavnici sta Društvo podeželskih žena (DPŽ) Gornja Radgona in Zveza kmetic Slovenije (ZKS) pripravila I. državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov (kifelcev). Na prvem tovrstnem dogodku, ki ga lahko poimenujemo tudi državno prvenstvo, je strokovna komisija, katero je vodila predsednica Zveze kmetic Slovenije, Irena Ule (zraven sta bili še Nada Flegar in Celestina Strajnšek) z Biotehnične fakultete Univerze v Ljubljani, ocenila osem vzorcev te priljubljene sladice oz. sladkega prigrizka.

Pripravili so prvo državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov

Ob svečani otvoritvi prenovljenega ŠRC Nemčavci, tudi zanimiva nogometna tekma

ŠRC NemčavciV okviru praznovanja letošnjega občinskega praznika MO Murska Sobota, so posebno zadovoljstvo doživeli prebivalci primestne KS Nemčavci, kjer v 85 gospodinjstvih živi okoli 300 ljudi. V kompleksu vaško-gasilskega doma in ŠRC Nemčavci, tik ob regionalki, ki iz Murske Sobote vodi proti madžarski meji, je namreč potekala slovesna otvoritev Športno rekreacijske turistične točke Nemčavci. Gre za projekt, ki so ga pridobili iz programa LAS (Lokalna akcijska skupina) Goričko 2020 in ga financira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja - Evropa investira v podeželje. S položitvijo umetne trave na bivšem teniškem igrišču so v Nemčavcih tako pridobili eno igrišče za tenis in večnamensko igrišče za košarko, rokomet, odbojko in mali nogomet. Prednost umetne trave pred opečno podlago, ki je bila prej na teniškem igrišču, je predvsem v vzdrževanju in možnosti uporabe skozi celo leto.

Nemčavci imajo čudovit športno-rekreacijski center

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Langa se je vrnila s singlom "Mala odi nazaj"

 

Po krajšem premoru se je z novim singlom vrnila prekmurska ciganska glasbena skupina

Langa se vračaPotem, ko kar nekaj časa ni bilo veliko slišati o Langi (v prevodu: plamen), so se zadeve očitno uredile, in Jožetova ločitev je najbrž pozabljena. Tako se znani prekmurski glasbeniki znova vračajo na svojo pot uspeha. Po uspešni koncertni turneji v Italiji je namreč pred napovedanim novim albumom etno skupina Langa izdala novo skladbo "Mala odi nazaj". Člani prekmurske zasedbe so legendarni pesmi Baby come back v prekmurščini dodali kanček ciganskega ritma in izpostavili zvok violine, zgodba pa v pristnem narečju pripoveduje o žalosti preprostega fanta, ki ga dekle zamenja za »boljšo« ponudbo.

„Po krajšem predahu po Emi in Evroviziji menimo, da je ponovno čas za naskok na slovenske glasbene lestvice in festivale. S pesmijo »Mala odi nazaj« sporočamo, da Langa vedno pride nazaj – v nas je ogenj, ki se ne da pogasiti. Torej prihajamo še boljši in bolj pripravljeni“, združno pravita brata Mišo in Jože Kontrec, ki imata rada svoje rojake iz rojstne Pušče.

Želijo nov naskok na slovenske glasbene lestvice...

Prebivalci Pušče so namreč tako ponosni na brata Kontrec, da so v vasi postavili večnamensko dvorano, ki nosi ime Langa. Dvorana je bila zgrajena s pomočjo Mestne občine Murska Sobota in s prostovoljnim delom krajanov. Mišo in Jože Kontrec se zaradi te poteze njunih sovaščanov počutita izredno počaščena, kot da bi prejela največjo zlato medaljo na svetu.

Kakšna je sicer zgodovina Lange?

Zametki ciganske etno skupine Langa segajo daleč nazaj v tiste dni, ko je mali triletni Miško Kontrec še radovedno zrl v Sonce, ki je grelo njegovo rodno vas Puščo pri Murski Soboti ter stegoval ročice proti starejšemu bratu Jožetu, ki je bil pri dvanajstih letih že resen muzikant, Miškov idol, zaščitnik in učitelj. Iz ljubezni do glasbe, učenja, nastopanja in medsebojne bratske naklonjenosti se je rodila ciganska etno skupina. Sprva sta brata nastopala kot duet, leta 1997 pa sta okrog sebe zbrala prekaljene, zagrete in srčne glasbenike, ki znajo, tako kot onadva, s svojimi instrumenti in glasom poslušalcem izvabiti solze sreče, solze žalosti ter prižgati plamen v srcu in plamen v duši. Ker slednji žari v vseh članih, ni prav nobenega dvoma, da skupino krasi nadvse primerno ime – Langa, kar v prevodu pomeni plamen.

Po ocenah poznavalcev je Langa trenutno najbolj avtentična ciganska akustična glasbena skupina v Sloveniji.

Langa se vračaLangin repertoar obsega predvsem cigansko etno (slovensko, madžarsko ter rusko) in avtorsko glasbo. Ker jih novi izzivi vedno osrečujejo, pa lahko zaigrajo še marsikaj drugega, če si poslušalci tako zaželijo. Avtorsko glasbo, ki jo ustvarjata brata Jože in Mišo Kontrec, prepevajo v slovenskem, romskem, prekmurskem, srbskem in hrvaškem jeziku. Besedila jim pišejo Feri Lainšček, Rok Vilčnik, Branko Đurič Đuro, Igor Pirkovič in Mišo Kontrec. Skupina je večkrat uspešno sodelovala na Festivalu narečne popevke. Prav na 40. jubilejnem festivalu leta 2009, je Mišo prejel dve prvi nagradi: za najboljšo skladbo in za besedilo popevke Vejnec skuznatih rouž v izvedbi Rudija Šantla. Kot ljubljenka občinstva je Langa na EMI v letih 2008 in 2009 zasedla drugo mesto, leta 2010 pa tretje.

Skupina je cenjena in priljubljena ne le doma, ampak tudi v tujini. Dvakrat je, kot edina povabljena iz Slovenije, nastopila na Sziget Festival v Budimpešti, ki je eden izmed desetih največjih festivalov v Evropi. Prav tako je predstavljala svojo domovino na Balkan Trafik Festival v Bruslju ter se odzvala na povabilo veleposlanika v Bruslju in Luksemburgu. Fantje se že prav domače počutijo tudi v Italiji. Večkrat so se že odzvali povabilom za nastop na različnih prireditvah, po različnih krajih in mestih. V vasici Kokava na Slovaškem vsako leto poteka romski festival Koliesko Festival of Folkloric Culture, na katerega povabijo najbolj znane romske glasbene skupine iz vsega sveta. Tam so fantje s plamenom v srcu in duši našli ter navdušili množico sorodnih duš. Langa je sodelovala že z mnogimi slovenskimi glasbeniki, pevci in pevkami. Muzikantje so se preizkusili tudi kot igralci. In sicer v filmu "Traktor ljubezen in Rock and Roll", ki ga je režiral Branko Đurič Đuro po romanu Vankuš tanc, Ferija Lainščka ter v priljubljeni nanizanki "Naša mala klinika". Skupina se je večkrat odzvala vabilom na dobrodelne koncerte po vsej Sloveniji, nekaj pa jih je organizirala tudi sama.

Mlada Langa: Ljubezen do glasbe, učenja in nastopanja, ki povezuje brata Kontrec, se je skupaj s plamenom v srcu in duši prenesla tudi na naslednjo generacijo. Tako je nastala Mlada Langa. Otroci Angelo, Miško in Dominik vidijo v svojih očetih največja idola in instrumenti jih privlačijo mnogo bolj kot računalnik. Računalnik, s katerim sicer niso prav nič sprti, je zanje samo pripomoček za šolo. Člani Mlade Lange pridno obiskujejo glasbeno šolo, vadijo, nastopajo in navdušujejo občinstvo. Želja po ustvarjanju in volja do dela, ki druži te mladeniče, je danes pri nas redkost, zato lahko pričakujemo, da bo v prihodnosti o Mladi Langi še veliko slišati.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zanimivosti Langa se je vrnila s singlom "Mala odi nazaj"