Vseh devet ekip z zlato medaljo

Kihača VogričevciV prleškem Društvu za ohranitev jedi naših babic – Kihača, se zavedajo, da med ohranjanje starih običajev in kulturne dediščine, kamor sodi tudi kulinarika naroda, gotovo sodijo tudi različne prireditve, kjer tekmujejo v kuhanju različnih starih in bolj kot ne pozabljenih jedi. In tovrstnih dogodkov, prikazov in tekmovanj je tudi na severovzhodu države, iz leta v leto več. Zato kuhanje jedi na žlico, katerih okus spominja na tistega izpred mnogih let, ko so vampe, kisle juhe, golaže, paprikaše, prežganke in podobne jedi, kuhale naše mame in babice, še ni pozabljeno. Okusi so še vedno zelo podobni tistim, starim. To so dokazale številne ekipe, ki so se udeležile kuhanja jedi na žlico v kotličku, ki ga je minulo nedeljo, v okviru krajevnega praznika v Vogričevcih pri Ljutomeru pripravilo omenjeno domače Društvo za ohranitev jedi naših babic – Kihača, katero vodi Igor Slokan. Tokrat so prav vse nastopajoče ekipe kuhale različne jedi „na žlico", žal je šest od 15 prijavljenih ekip, zaradi slabega vremena, nastop odpovedalo. Kljub temu je bilo tekmovanje zanimivo, skuhane jedi pa odlične.

Zmagovalec tekmovanja v kuhanju jedi „na žlico

Na 23. bogračiadi le 15 ekip z veliko predvolilnega naboja - Jevškovi in Židanovi SD na 2. mestu

Bogračiada MSMinulo soboto, ko je na dvorišču hotela Diana v središču prekmurske prestolnice Murske Sobote, že triindvajsetič močno dišalo po znameniti prekmurski jedi – bograču, katerega so poklicni in zlasti ljubiteljski kuharji pripravljali na tradicionalnem tekmovanju, je bilo zraven, med lepim številom obiskovalcev in gostov, tudi kar nekaj znanih osebnosti. To niti ne preseneča ob dejstvu, da se bližajo volitve v Evropski parlament in številni kandidati so se želeli predstaviti prekmurskim in prleškim volivcem. Bograč sicer ima v Prekmurju prav posebno mesto, saj je zasidran v tamkajšnjo kulturno-zgodovinsko dediščino, zlasti kulinariko, in kuharske prireditve vedno znova privabljajo kuharje in pokuševalce.

Najboljši bograč so skuhale „Sončnice

Drugič so se srečali rodbini Holc – Kolarič in spet je bilo prijetno, veselo in razigrano

Rodbina Holc - KolaričDandanes, ko vsi nekam hitimo, in nimam časa niti za najbližje, da ne govorimo o prijateljih, znancih in sosedih, je vsako srečanje med ljudmi lepo doživetje. Že v sami slovenski besedi »srečanje« se skriva besedica sreča. Da je temu tako, smo se lahko prepričali, ko smo obiskali udeležence 2. srečanja rodbine Holc iz Stare Gore pri Sv. Juriju ob Ščavnici in rodbine Kolarič z Noričkega Vrha pri Gornji Radgoni. Osrednji del dogodka je potekal na Stari Gori, začelo pa se je z zbiranjem na Negovskem gradu. Tam sta udeležence sprejela letošnja organizatorja Nada in Vincenc Holc iz Maribora. Skupaj z zaposlenimi sta na grajski zelenici pripravila mize in stole za sprejem gostov in prvo dobrodošlico. Po kratki pogostitvi s sladkimi dobrotami, ki so jih spekle posamezne udeleženke, se jih je večina podala v župnijsko cerkev Marijinega rojstva v Negovi k sveti maši. Ob duhovniku dr. Antonu Ožingerju jo je daroval župnik župnije Sv. Jurij ob Ščavnici Boštjan Ošlaj.

Holčevi z gore in Kolaričevi z vrha

Srečalo se je 70 pripadnikov rodbine Steyer z Apaškega polja

Srečanje SteyerVinogradniško posestvo Steyer ali Hišo dišečih tramincev iz Plitvice pri Gornji Radgoni je v preteklosti, predvsem zaradi vrhunskih vin in odlične kulinarike, obiskalo veliko, na stotine in tisoče zlasti ljubiteljev vrhunske kapljice, ne le iz Slovenije, temveč praktično z vseh celin, a gotovo nikoli pred minulo soboto, na čudovitem posestvu, hkrati ni bilo toliko pripadnikov rodbine Steyer. V organizaciji treh sorodnikov, gostitelja Danila Steyerja, apaškega župana, dr. Andreja Steyerja in Ericha Steyerja iz sosednje Avstrije, jih je namreč na 3. bienalno srečanje prišlo okoli 70, od blizu in daleč, največ iz Apaške doline, pa tudi iz Avstrije, Nemčije in Luksemburga. Med njimi je bila najstarejša Otilija (Steyer) Gungl, rojena 13.12.1928 in najmlajša Ana Stejer, rojena, 9.6.2016.

Steyerji živijo na vseh koncih sveta

Rekordnih 32 pohodnikov med Pincami in Hodošem

Pohod Pince - HodošRazdalja med Hodošem, na severu, in Pincami, na vzhodu Prekmurja, meri 45 km, in to pot vsako leto prehodi skupina pohodnikov, predvsem prebivalcev z Goričkega. Prvič so se na iniciativo zakoncev Abraham podali na pot leta 2015, odtlej pa jo vsako leto ponovijo. In letošnji pohod se je pričel minulo soboto v Pincah, in sicer že ob 5.30. Zbrane sta pred tamkajšnjim vaškim domom pred odhodom pogostili družini Jaklin in Feher.

Ob meji so prehodili kar 45 kilometrov

Med najstarejšim (91) in najmlajšim (8) udeležencem 82 let razlike

Medgeneracijsko srečanje Janžev VrhKljub nekoliko turobnemu in občasno deževnemu vremenu, so Krajevna organizacija RK Janžev Vrh (predsednica: Rija Albert), PGD Janžev Vrh (Anton Belna) in DU Grozdek Janžev Vrh (Jožef Vaupotič) uspešno organizirali 7. medgeneracijsko zdravstveno - športno – družabno srečanje krajanov Janževega in Melanjskega Vrha ter Žrnova, in tudi drugih občanov iz občin Radenci in Gornja Radgona. Skozi večurno druženje, ki se je začelo že ob 8. uri zjutraj, z različnimi aktivnostmi, se je prireditve udeležilo več kot 70 oseb različne starosti s tem, da je najmlajši udeleženec bil star osem, najstarejši kar 91 let.

Na 7. medgeneracijskem srečanju na Janževem Vrhu je bilo pestro

Nekoč „Metuljček", danes „Prestiž – caffe & grill"

Prestiž GederovciGotovo ni veliko Prekmurcev in gostov iz drugih delov Slovenije, ki so se kdaj peljali čez Avstrijo v Mursko Soboto, in se ne spomnijo Gostilne „Metuljček", tik ob kmetijski zadrugi in krožišču v Gederovcih. Kljub uspešnemu poslovanju je gostišče pred dobrim letom dni prenehalo poslovati, kar je za mnoge ljubitelje dobre kulinarike in tudi hladne pijače, bil pravi mali šok. Toda pred nedavnim se je vse skupaj znova spremenilo na boljše. Sedaj v prijetni prekmurski vasi Gederovci, sredi prečudovitega naravnega okolja na obrobju meje z Avstrijo, ponovno deluje prijeten gostinski lokal, ki se sedaj imenuje „Prestiž – caffe & grill", ki je po mnenju obiskovalcev po kakovosti že prehitel svojega predhodnika. Lokal, ki se nahaja na čudoviti lokaciji, 9 km oddaljeni od Murske Sobote, ter po 5 km od Radencev, Gornje in avstrijske Radgone, je odprl mladi podjetnik Gregor Šavor, ki ga mnogi poznajo tudi kot glasbenika, člana skupine „Prestiž" po kateri je tudi gostilna, znana po prijetnem ambientu, prijaznem osebju in izvrstni ponudbi najrazličnejših jedi, dobila ime.

V Gederovcih deluje novo gostišče z odlično hrano in pijačo

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Jagrov vodnjak je star več kot 100 let!

 

V Mestinju (občina Šmarje pri Jelšah) obnovili in svečano namenu predali Jagrov vodnjak, ter odprli Obrtno poslovno cono

Vodnjak MestinjeV občini Šmarje pri Jelšah, kjer so te dni obeležili občinski praznik, je še posebej slovesno bilo v Mestinju, kjer so odprli obnovljeni Jagrov vodnjak, ter dokončano Obrtno poslovno cono. Ob tem so zagnali proizvodnjo v podjetju Dekorus, ter tako bogato zaznamovali praznik Krajevne skupnosti Mestinje, ki sodi v del praznovanja občinskega praznika občine.

Ob številni udeležbi krajanov in s pestrim spremljevalnim programom so zbrane nagovorili Janez Colnerič, predsednik KS Mestinje, Jože Čakš, župan Občine Šmarje pri Jelšah, Andreja Roš iz Heliosa, podjetnik Franc Jager, učenci OŠ Mestinje in direktor podjetja Dekorus. Domači župnik je opravil blagoslov vode iz vodnjaka in novih pridobitev. Obnova Jagrovega vodnjaka je stala 11.000 evrov, večletna vzpostavitev obrtno poslovne cone pa 1,5 mio. evrov.

S komunalno in infrastrukturno ureditvijo obrtne cone je Mestinje pridobilo vse pogoje za uspešen gospodarski razvoj. Občina Šmarje pri Jelšah je s sodelovanjem pri razpisu in potem izboru Heliosovega sklada za ohranjanje čistih slovenskih voda postala že 68. občina, v kateri so v 15-tih letih s finančno podporo Heliosa obnovili že 79. vodnih virov. Tovrstni partnerski projekt med lokalno skupnostjo, državo in gospodarsko družbo je edini v Sloveniji, ki že tako dolgo deluje trajnostno in družbeno odgovorno, ter daje konkretne rezultate pri ohranjanju naravnih virov in kulturne dediščine ter prispeva k ozaveščanju in vzgoji otrok in odraslih. Delovanje Heliosovega sklada je podprto iz deleža prodaje okolju prijaznih premazov blagovne znamke HELIOS: Bori, Tessarol in Ideal, ki v ta namen od vsakega prodanega litra prispevajo 0,25 evra.

Prenovljeni in posodobljen Jagrov vodnjak je po pripovedovanju starejših vaščanov star več kot 100 let in je bil včasih v tej okolici edini stalen vir pitne vode. Služil je domačinom in potujočim furmanom, da so lahko napojili živino. S sivim kamnom zidan obod vodnjaka je širok 1,5 metra ter v globino meri tri metre. Volumen vodnjaka je 5 kubičnih metrov. Za obliko vodnjaka z betonsko ploščo je v preteklosti poskrbel nekdanji lastnik zemljišča Ignac Jezovšek. Takrat, ko so domačini vodo iz vodnjaka še zajemali z vedrom na leseni palici in jo zlivali v korito, so ga po njem imenovali Ignačev štepih. Kasneje so drugi lastniki nanj namestili še črpalko za lažje črpanje. S prihodom vodovoda v 60-tih letih, so vodnjak za nekaj časa opustili. S spremembo vremenskih pogojev, pa je voda iz vodnjaka postala vedno bolj dragocena in sta ga sedanja lastnika zemljišča želela obnoviti in mu dati novo prostorsko vrednost. Ker se vodnjak nahaja v bližini šole in je v Mestinju še nekaj vodnjakov v zasebni lasti ter skozi kraj teče potok Lemberžica so učenci Podružnične OŠ Mestinje s pomočjo mentorjev izdelali idejno zasnovo Vodne učne poti Mestinje - Lemberg. Z učnimi temami ob poti, bo to učilnica v naravi, s katero bodo učenci razvijali lasten odnos do okolja in naravnih virov, predvsem vode in spoznavali življenje ob in v vodi.

Vodnjak MestinjePri obnovi so vodnjak nadgradili z masivno hrastovo konstrukcijo s streho, vrati in zaščitno ograjo. Voda iz vodnjaka se bo dvigovala z vedrom s pomočjo kolesa na vretenu in bo zaradi varnosti zaklenjen. Ključi vodnjaka bodo dosegljivi na šoli ali pri skrbniku. Z novo podobo bo dobil tudi širši, izobraževalni in turistični pomen v samem kraju. Voda v vodnjaku je sicer pitna, kar pa morajo za širšo uporabo dokazati še z analizo po nekajkratni izpraznitvi. Za bližnjo šolo in pohodnike bo izhodiščna/ končna točka nastajajoče Vodne učne poti Mestinje - Lemberg. Za vodnjak bo skrbela lastnica zemljišča, družina Colnerič in bo po besedah skrbnika pogosto v uporabi za zalivanje rastlinja, pranje in po potrebi tudi za pitje. Ob vodnjaku bodo zasadili dve lipi za senco, okolico zatravili, namestili klop za počitek in druženje ter ga diskretno osvetlili. Obnovo vodnjaka je Krajevna skupnost Mestinje izpeljala s finančno podporo podjetja Helios, ki je v ta namen prispeval 5.000 evrov, Občino Šmarje pri Jelšah, donatorji, skrbnikom in prostovoljnim delom gasilcev in drugih sodelujočih. Obnova vodnjaka je stala 8.000 evrov, ostala dela urejanje okolice, postavitve klopi, zasaditve dreves, izdelava vedra, informacijske table vodne učne poti in razsvetljave pa 3.000 evrov. Leseni del vodnjaka je izdelal lokalni mizarski mojster Jože Novak, gradbena dela pa opravilo podjetje KIT-AK gradnje.

Ko gre za obnovo vodnjaka v Mestinju, je to prvi izmed štirih vodnjakov, ki bodo obnovljeni letos v okviru Heliosovega sklada za ohranjanje čistih slovenskih voda. Sledile bodo še obnove Farovškega vodnjaka na Žusmu v Občini Šentjur, vodnjaka na kmetiji Mežnar v Javorju v Občini Črna na Koroškem in vodnjaka na Belem križu v Občini Piran. V okviru Heliosovega sklada za ohranjanje čistih slovenskih voda je to že 79. obnovljeni vodnjak v 68. slovenski občini...

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zanimivosti Jagrov vodnjak je star več kot 100 let!