Na tradicionalno pustno rajanje prišli skorajda vsi krajani

Pust MahovciŠportno turistično društvo (ŠTD) Mahovci, vasice z nekaj več kot sto prebivalcev, je v sodelovanju z Vaškim odborom Mahovci tudi letos pripravilo tradicionalno pustno prireditev »Kurentovanje v Mahovcih«. Prireditev, ki se je pričela zgodaj popoldan, so letos s svojim obiskom počastili kurenti KUD Polanec iz Starš na Dravskem polju, ki imajo v svojih vrstah tudi člana ŠTD Mahovci Davida Habjaniča. V lepem zimskem vremenu se je na športnem centru v Mahovcih zbralo zelo veliko obiskovalcev, praktično več kot je v vasi prebivalcev, kateri so nestrpno pričakovali kurente. Slednji so se najprej ustavili na kmetiji Jančar, kjer so se okrepčali in pripravili za pohod po vasi.

»Kurentovanje v Mahovcih« spet navdušilo

Dedek Mraz prišel tudi v Lutverce

Dedek Mraz LutverciV prostovoljnem gasilskem društvu Lutverci že peto leto zapored pripravljamo obdaritev otrok vasi Lutverci in Plitvica s prihodom dedka Mraza. Tudi letos smo dedku Mrazu poslali povabilo, da naj obišče naše otroke, in res je prišel. V petek, 29. decembra 2017 ga je pričakalo 46 otrok s starši, starimi starši ali tetami. Tako smo gasilski dom napolnili do zadnjega kotička.

Dedek Mraz se je odzval vabilu

Turistična kmetija Roškar je gostila nepozabno srečanje in druženje rodbine s Plitvičkega Vrha

Rodbina JaušovecDandanes, v tem hitrem tempu življenja in tehnološkem napredku, ko tudi po lastni krivdi nimamo časa za druženja s prijatelji, znanci in celo s svojci ne, je vsako družabno in družinsko srečanje prav lepo doživetje. In tako se je nadvse prijetno srečanje potomcev Ane, ki je bila rojena leta 1904, in Jakoba Jaušovec (1906), in sta z družino živela na Plitvičkem Vrhu pri Gornji Radgoni, odvijalo minulo soboto, na Turistični kmetiji Roškar v Lastomercih. Na srečanju, kjer se je zbralo 60 potomcev rodbine Jaušovec, med njimi tudi še živeči otroci, ki so razumljivo že v letih. Prišli so: Tilika, Vili, Erna in Štefka, manjkala pa je le Anica, sploh pa so bili udeleženci srečanja od blizu in daleč, najdlje iz Slovenske Bistrice in Gradca. Srečanje, ki je že šesto po vrsti, pripravljali so jih vsaka tri leta, odslej pa bo potekalo vsaki dve leti, so letos pripravili: Vlasta Šalamun, Drago Sobočan in Miran Senčar.

Samo srečanje je bilo nepozabno in ganljivo, kar niti ne preseneča, saj gre za „isto kri". Sami veseli in nasmejani obrazi, kar je pomenilo še več zabave in smeha. Ker so potomci Ane in Jakoba pevci, Vili je celo vodja pevskih skupin, in med njimi številni glasbeniki, je razumljivo, da je odmevalo lepo petje in glasba. Za glasbeni program je sicer poskrbel Tibor Jaušovec, občasno pa mu je pomagalo kar osem harmonikarjev z igranjem na »frajtonarici«: Nace Sobočan, Boštjan Jaušovec, Nejc Senčar, Tadej Vajngerl, Dejan Potočnik in njegov sin Anže Potočnik, Miran Rola in njegov sin, in najmlajši harmonikar, star šele 5 let, Anže Rola. Mnogi so sicer pogrešali njihovega »prvega harmonikarja« Mira Jaušovca, ki pa se ni mogel udeležiti srečanja. Glasbeniki so tudi šaljivci, zato so prisotni bili deležni humorističnih nastopov muzikantov, tudi skečev, s katerimi so dodobra nasmejali prav vse prisotne. Svoj glasbeni nastop je prispevala tudi Neli Senčar, ki je zaigrala na saksofon.
Udeležence srečanja je v nekaj besedah pozdravila in nagovorila organizatorica srečanja Vlasta Šalamun, ki se je v svojem imenu in imenu soorganizatorjev Draga Sobočana in Mirana Senčarja zahvalila vsem, da so se udeležili tega nepozabnega srečanja. Povedala je, da se je število članov, potomcev rodu Jaušovec, od zadnjega srečanja samo večalo in da je na poti nov član te »družine«, ki se jim bo pridružil že v mesecu juniju. Svoj nagovor je zaključila z mislijo: »Danes je vedno, jutri nikoli, zato naj bo to srečanje za vsakega spet nepozabno«. In bilo je zares nepozabno, saj se je zabava odvijala vse do četrte ure zjutraj. Zaključili pa so jo spet s pesmijo, ki je bila rdeča nit tega srečanja.

(Foto: Ludvik Kramberger)

Srečalo se je 60 potomcev Jaušovec

Na zlati poroki je Mariji in Jožetu Lahu zapel tudi Stane Vidmar

Zlatoporočenca LahPoleg decembrskega vrveža in novoletnega prazničnega vzdušja, so pri družini Lah iz Očeslavcev v občini Gornja Radgona, imeli še posebno slovesno slavje z več kot sto svati. Marija in Jože Lah sta namreč praznovala zlato poroko, saj že 50 let z roko v roki stopata skozi lepoto in bolečino življenja. Zlatoporočenca sta se spoznala po Jožetovem prihodu s služenja vojaškega roka v Makedoniji, ko sta se srečala na vaški veselici v Stavešincih in se takoj zaljubila. Rosno mlada sta se poročila 31. decembra 1967 (Marija pri komaj 18 letih, Jože pri 23) civilno in cerkveno v cerkvi v Gornji Radgoni. Tako ljubezen z vaške veselice traja že pol stoletja.

Ljubezen z vaške veselice traja že 50 let

Med soboto in nedeljo so sekunde do pravoslavnega novega leta odštevali tudi v Termah Lendava

Pravoslavno novo letoPodobno kot marsikje po Sloveniji, zlasti v večjih krajih, kjer živi večje število pravoslavnih vernikov, je čakanje novega pravoslavnega leta, v noči med soboto in nedeljo, potekalo tudi na skrajnjem severovzhodu države. Srbsko kulturno društvo "Jovan Jovanović Zmaj" Lendava je namreč v soboto, 13. januarja zvečer, kot vsako leto poprej, v restavraciji Term Lendava pripravilo novoletno zabavo po julijanskem koledarju, ali najpogosteje rečeno zabavo ob pravoslavnem novem letu. Novoletne zabave so se, poleg članov omenjenega kulturnega društva udeležili tudi njihovi prijatelji in znanci, ne glede na nacionalnost ali veroizpoved, med njimi tudi veliko Slovencev, Madžarov, Hrvatov in drugih. Vse je potekalo v znamenju veselega vzdušja, veliko glasbe, plesov, odlične kulinarike...

Srbsko

Starostniki so se z veseljem zavrteli

DSO zaključek 2017V Domu starejših občanov Gornja Radgona so tik pred koncem leta 2017, praznovali zaključek leta. Že tradicionalna prireditev je bila ponovno odlično obiskana, saj se je zbralo kar 140 stanovalcev doma in njihovih svojcev, tako da so se ob lepo dekoriranih in obloženih omizjih zbrale kompletne družine. Direktor Doma, mag. Marjan Žula, je v uvodnem slavnostnem nagovoru pozdravil tudi prostovoljce, ki so bili povabljeni ter se jim zahvalil za celoletno požrtvovalno in pomembno delo, ki ga opravljajo. Po čisto kratkem pogledu nazaj v poslovno leto 2017, ki ga bo DSO-GR d. o. o. zaključil pozitivno, se je zahvalil zaposlenim, ki skrbijo za to, da je Dom svetel, prijazen in odprt ter za njihovo dobro delo, ki se odražajo v zelo kakovostnih storitvah. Za vse delovne enote je izbral prijazne in lepe besede ter izrazil upanje, da bodo tudi v bodoče živeli in delali kot kolektiv, skupaj s stanovalci pa še naprej kot velika družina.

V radgonskem DSO pripravili tradicionalni zaključek leta za stanovalce in njihove svojce

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Prekmurski "paradajz" postaja slovenski ponos!

 

Podjetje Paradajz d.o.o. iz Renkovcev uspešno zagnalo pomemben razvojni projekt; Blagovna znamka Lušt, ki močno znižuje uvoz paradižnika, že hit med slovenskimi potrošniki; Pridelava prijazna do človeka in narave

Paradajz RenkovciV prekmurski vasi Renkovci, tik ob pomurski avtocesti, je konec minulega tedna potekala uradna otvoritev rastlinjaka v podjetju Paradajz d.o.o., katere se je udeležil tudi minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič. Ob tej priložnosti so bile izrečene številne pohvale na račun uspešnega zagona projekta in uveljavljanja blagovne znamke Lušt. Gre za pomemben razvojni projekt, znotraj katerega je delo dobilo okrog 30 ljudi, s svojimi pridelki in prepoznavnostjo pa je že prerasel okvire Pomurske regije. Zaradi pridelka podjetja Paradajz d.o.o. se bo uvoz tujega paradižnika v Slovenijo zmanjšal za 15 odstotkov in posledično povečala slovenska samooskrba s to priljubljeno vrtnino.

Svečane otvoritve velike prekmurske pridobitve so se, poleg ministra Bogoviča, udeležili tudi župan občine Turnišče, Slavko Režonja, ter nizozemski veleposlanik Josa Doume, saj prav iz dežele tulipanov uvažamo največ paradižnika. Minister Bogovič je v svojem nagovoru zbranim dejal, da je preprosto navdušen nad inovativnostjo in predvsem entuziazmom, s katerim so se lastniki lotili uresničevanja svoje zamisli. Med drugim je povedal, da „gre za pomemben razvojni projekt za Pomursko regijo in pravi primer dobre prakse”, hkrati pa je spomnil, da je lokalno pridelana zelenjava sveža, njena dozorelost je optimalnejša in ima zato večjo hranilno vrednost z večjo vsebnostjo nekaterih vitaminov.

Rastlinjak podjetja Paradajz d.o.o. je trenutno največji v Sloveniji, pridelovalec pa je nosilec znanja s področja gojenja rastlin v zaprtih prostorih, ogrevanih z geotermalno energijo. Delo podjetje trenutno daje tridesetim ljudem. In kot je povedal direktor podjetja Dejan Šumak, so lastniki podjetja ponosni na doslej prehojeno pot, na kateri so morali preskočiti tudi marsikatero oviro. Predvsem birokratsko. Poudaril je, da so iskreno veseli pozitivnega odziva potrošnikov na slovenski paradižnik. V letošnjem letu bodo slovenskim potrošnikom ponudili okrog dva tisoč ton tega okusnega sadeža, kar predstavlja 12 odstotkov celotne slovenske potrošnje svežega paradižnika. Še posebej pomembno se jim zdi, da je paradižnik Lušt pridelan na človeku in naravi prijazen način. Rastlinjak, ki se razteza na štirih hektarjih, namreč ogrevajo s pomočjo geotermalne vode, rastline gojijo v naravni mešanici šote in kokosovih vlaken, jih zalivajo z zbrano deževnico, škodljivce pa zatirajo s pomočjo njihovih naravnih plenilcev. Verjamejo, da je tudi to pomemben del njihove uspešne zgodbe. Paradižnik, ki ga prodajajo pod blagovno znamko Lušt, je na prodajne police trgovin trgovske verige Tuš prvič prispel 25. aprila letos in je odtlej pravi prodajni hit. Povpraševanje po njem, trenutno zaradi omejenih količin, ki jih je mogoče pridelati, celo presega ponudbo.

Projekt pridelave paradižnika

Paradajz RenkovciPrekmurski paradižnik je tako postal zgodba, ki je prirasla k srcu slovenskemu potrošniku. S tem je uresničena primerjalna prednost, na račun katere so nekateri služili zgolj s pisanjem študij, namesto da bi jo izkoristili s tveganji v projektih. Dejan Šumak in Martin Žigo sta uspešno uresničila projekt paradižnikovega polja v Renkovcih. Pogled na štirihektarsko površino, na kateri so postavljeni rastlinjaki, in obiranje ter prodaja zrelega paradižnika od sredine letošnjega aprila so prepričali največje dvomljivce. Projekt pridelave paradižnika sta podjetniška entuziasta zastavila leta 2007 v takrat ustanovljenem podjetju Paradajz, d.o.o. Takrat sta predvidevala, da bosta naložbo končala leto prej. V prvem letu sta kupila zemljišča, kar nekaj časa pa je bilo potrebnega, da sta izpolnila vse formalne pogoje za postavitev rastlinjaka. Najprej sta čakala na spremembo občinskih prostorskih aktov, v okviru katerih je bilo možno objekt umestiti v prostor in pridobiti okoljevarstveno soglasje. Občina je sprejela tudi odlok o spremembi namembnosti kmetijskih zemljišč.

Rastlinjaki se pri nas še vedno obravnavajo kot gradbeni objekt, zato je bilo treba pridobiti gradbeno dovoljenje, ki sta ga konec leta 2009 tudi dobila. Čeprav pri postavitvi rastlinjakov ne gre za agresiven gradbeni poseg v prostor. Notranja površina zemljišča ostaja kmetijska, čeprav je tehnologija pridelave paradižnika biotehnična v naravni mešanici šote in kokosovih vlaken. Tako se po morebitnem koncu pridelave odstranijo betonski obod rastlinjaka in nosilni stebriči, zemljišče pa lahko naprej uporablja za konvencionalno kmetovanje. Po oceni Šumaka in Žige je bil enoletni zamik začetka gradnje in s tem tudi pridelave koristen, saj so nekatere tehnološke rešitve na višji ravni, kot sta to načrtovala v začetku. S projektom, vrednim šest milijonov evrov, sta uspela na evropskem razpisu ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je (bo) sofinanciralo 40 odstotkov vrednosti projekta. Do teh sredstev pa sta upravičena šele zdaj, ko je projekt končan in je zaživel.

Paradajz RenkovciZa uspešen zagon in donosnost proizvodnje sta, kot pravi Dejan Šumak, ključna dva dejavnika – strošek dela in energije. Steklenjaki v Renkovcih so sicer prilagojeni našim podnebnim razmeram in zagotavljajo optimalen izkoristek sonca, predvsem zgodaj spomladi in jeseni. Približno 80 odstotkov vode za potrebe pridelave naj bi si zagotovili z zbiranjem deževnice v dveh lagunah s skupno 11 tisoč kubičnimi metri prostornine, preostanek pa iz vaškega vodnjaka, za kar so si pridobili vodno soglasje. Glede na letošnjo količino padavin so bili do pred kratkim odvisni od vodnjaka. Toplotno energijo ob sončni energiji zagotavljajo z geotermalno energijo, delno pa so rastlinjake v obdobju najnižjih temperatur dogrevali z zemeljskim plinom. Izkoriščajo pa tudi odpadno toploto, ki jo shranjujejo v zalogovniku. Ob teh grobih tehnoloških izhodiščih velja dodati še t. i. komoro CO2. Ogljikov dioksid uporabljajo za pospeševanje fotosinteze. Opraševanje, ki je za paradižnik izrednega pomena, pa opravljajo s čmrlji.

Če se po jutru dan pozna, potem je pridelava paradižnika eden od razvojnih nastavkov pomurskega kmetijstva. Gre za projekt, ki na praktični ravni dokazuje, kako je možno izkoristiti primerjalne prednosti regije na tem področju, o katerih se je zgolj govorilo več kot dve desetletji. Tako kot se je zgodba začela, lahko pričakujemo njeno izredno hitro nadaljevanje oziroma gradnjo novega rastlinjaka, podobnega sedanjemu. Očitno je ob geotermalni energiji pomemben še drug mikroklimatski dejavnik pomurskega okolja, ki odpira možnosti konkurenčnega nastopa s kakovostnim paradižnikom ne samo na domačem, ampak tudi na tujih trgih.

Prvi obrani plodovi s sto tisoč sadik paradižnika so že na začetku pri slovenskih potrošnikih naleteli na izreden odziv. Družba Paradajz in trgovec, ki prodaja renkovski paradižnik, že ugotavljata, da trenutno ne moreta zadovoljiti povpraševanja po domačem paradižniku. Hkrati se vidi, da je kljub krizi in morebitnemu padanju kupne moči pri slovenskih potrošnikih prišlo do miselnega preobrata, ki se kaže v povpraševanju po doma pridelanem, po drugi strani pa odziv moramo razumeti tudi tako, da se Slovenci zelo dobro zavedamo, kaj lahko pomeni vse večja odvisnost od tuje ponudbe. Na primeru paradižnika se lepo vidi, kako malo je potrebno, da pri povprečnem domačem kupcu oživi zavest o samooskrbi. Zdi se, da se je pri nas preveč zanemarjal v preteklosti zelo razvit občutek za samooskrbo s hrano.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zanimivosti Prekmurski "paradajz" postaja slovenski ponos!