Rodila se je pred 80., poročila pa pred 60. leti

Diamantna poroka LončaričZa Marico Lončarič iz Lokavcev pri Negovi je 23. januar gotovo najbolj srečen datum v življenju. Kako tudi ne, ko pa se je natančno tega dne pred osmimi desetletji rodila, pred šestimi pa tudi poročila. Torej je letos, prav na dan, ko so se po kar nekaj meglenih in turobnih dneh, nad negovskim delom Slovenskih Goric, pojavili prijetni sončni žarki, imela pravi vzrok za dvojno praznovanje. Pravzaprav je s svojim življenjskim sopotnikom, možem Slavkom, brez posebnega pompa in razkošja, v domači hiši, kjer ima sedež tudi na daleč znano podjetje Montaža Lončarič, predvsem prejemala darila in čestitke, oba za visok skupni življenjski jubilej, ona sama pa še za okrogel osebni jubilej. Odločila sta se namreč, da bosta svoj jubilej obeležila v družbi svojih najdražjih, treh otrok, štirih vnukov in pravnukinje, ter še nekaj drugih svojcev, sorodnikov in prijateljev. Ob ganljivih čestitkah se je slavljencema tu in tam orosilo oko...

Marica in Slavko Lončarič obeležila diamantno poroko in njenih osemdeset

Dedek Mraz obiskal tudi otroke v Lutvercih

Dedek Mraz LutverciV našem gasilskem domu je bilo konec decembra spet veselo. Naše otroke je obiskal dedek Mraz. Že sedmo leto zapored se v našem društvu trudimo, da organiziramo prihod dedka Mraza. Tudi letos sta celotno organizacijo in priprave za ta projekt prevzeli naši članici društva, ki sta tudi v komisiji za mladino v društvu Zdenka Šuman in Tina Rojc. Seveda so na pomoč priskočile še ostale pridne roke: Sanja H. je pomagala pri pripravi kulturnega programa, Monika Š. in Sara R. pri pakiranju daril, fotografiranje Monika, aranžerka Blanka pri izdelavi scene, pa še vsi ostali, ki so pomagali pri pripravi prostora, ipd.

Dedek Mraz v Lutvercih

Verniki so se zahvalili svojemu župniku (in nekdanjemu nogometnemu sodniku) Janezu Ferencku iz Apač, ob njegovem življenjskem jubileju

Janez FerencekDa priljubljeni apaški župnik Janez Ferencek letos praznuje okrogel življenjski jubilej, 60. letnico življenja, smo izvedeli po naključju. Na dan, ko se je pred 60 leti rodil so župnijski dvorani domače cerkve, ki se nahaja ob župnišču in služi v zimskem času kot bogoslužni prostor, je namreč daroval večerno sv. Mašo. Slednjo je s petjem, ob spremljavi organistke Aleksandre Papež na elektronskih orglah, popestril Župnijski pevski zbor, ki je po končani maši svojemu priljubljenemu župniku zapel: »Vse najboljše, dragi župnik Janez...«, v slovenščini in tradicionalno iste verze tudi v angleščini. V tem času so moški že začeli pripravljati mize in klopi, kjer so skupaj s slavljencem ob obloženi mizi z dobrotami, ki so jih pripravile pevke, s slavljencem nazdravili.

»Vse najboljše, dragi župnik Janez...«

Marija in Štefan Čeh sta tik po novem letu obeležila zlati pir

Zlata poroka ČehKomaj so utihnila božična in novoletna praznovanja, že sta zakonca Marija in Štefan Čeh z Bišečkega Vrha v Slovenskih goricah praznovala nov pomemben dogodek. Že prvo soboto v letu 2020 sta namreč, v krogu najbližjih in prijateljev, v gostišču Štajerska hiša kulinarike v Gočovi, obhajala visok skupni življenjski jubilej – zlato poroko. Vse skupaj se je začela z obiskom cerkve Sv. Bolfenka v Trnovski vasi, kjer je župnik Franc Mlakar, pri darovani sv. maši, opravil cerkveni obred. Od tod so se številni svatje z zlatoporočencema odpravili v Gočovski dvorec, kjer je potekal civilni zlatoporočni obred, s katerim sta potrdila svojo 50 - letno zakonsko zvestobo.

Najprej v cerkev, nato v dvorec

Zofija in Anton Žavrlan iz Slovenskih goric sta obhajala zlato poroko

Zlata poroka ŽavrlanBrez velikega pompa, v družbi svojih najdražjih, sta tik pred iztekom leta 2019, zlato poroko obhajala Zofija in Anton Žavrlan z Zgornje Ščavnice v Slovenskih goricah. Prijetno praznovanje, ki je potekalo na njunem domu, je s svojim obiskom počastil tudi župan občine Sveta Ana, Silvo Slaček, ki jima je v imenu občine čestital in izročil spominsko darilo, umetniško sliko vinograda, na kateri se v ozadju vidi cerkev sv. Ane. Ob klepetu s slavljencema smo izvedeli marsikaj iz njunega zanimivega in pestrega skupnega življenja.

Župan jima je čestital kar na njunem domu

Delegacija OZ RKS je na Orehovskem Vrhu obiskala 90-letnico Veroniko Fajfar, ki se je razveselila obiska in čestitk

Veronika Fajfar jubilejPred dnevi je Veronika Fajfar, ki živi v Orehovskem Vrhu, dober streljaj iz Gornje Radgone, praznovala 90. rojstni dan in jo je z obiskom razveselila delegacija Rdečega križa. Na obisk je s poverjenicama Ido Šemrl in Marijo Vrbančič, prišel predsednik Krajevnega odbora RK Črešnjevci – Zbigovci, Janko Auguštin. Ob čestitkah in izročitvi daril, je bila opazna radost slavljenke, ki je izrazila veselje in zadovoljstvo, da so z obiskom počastili njen visoki življenjski jubilej.

Deset vnukov, 13 pravnukov in dva prapravnuka...

Priljubljena Prekmurca iz Apaške doline

Biserna poroka NovakKer sta se Amalija in Franc Novak iz Apač poročila 30. decembra 1959, sta tudi šestdeset let pozneje, biserno poroko obhajala tik pred iztekom leta. Prvič je poroka potekala v Murski Soboti, civilna na tedanjem matičnem uradu, cerkvena pa v cerkvi Sv. Nikolaja. In ker je bila Amalija učiteljica sta se cerkveno poročila ponoči v tajnosti. Tokrat sta svojo biserno poroko praznovala v krogu svoje družine in prijateljev v apaški cerkvi, sveto mašo pa je daroval župnik Janez Ferencek. Ob cerkvenem poročnem obredu jima je župnik Janez Ferencek namenil veliko lepih besed zahvale in jima izročil darilo.

Biserno poroko sta obhajala Amalija in Franc Novak iz Apač

Darila blagoslovil negovski župnik Marjan Rola

Božiček pri ŠenekarjuV Gostilni Šenekar, v Spodnjih Ivanjcih pri Negovi, je tik pred božičem, potekala tradicionalna prireditev, kjer je Božiček obdaril 60 otrok iz KS Spodnji Ivanjci, starih do 6 let. Že 27. tovrstno prireditev z obdarovanjem je tudi letos pripravilo Kulturno športno društvo (KŠD) Spodnji Ivanjci, s pomočjo sredstev Krajevne skupnosti Spodnji Ivanjci in dobrotnikov. Ob tej priliki so otroci iz KS Spodnji Ivanjci, pod vodstvom Simone Danko in Martine Vesenjak, pripravili kulturni program z božično vsebino.

Božiček obdaril 60 otrok

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Prekmurski "paradajz" postaja slovenski ponos!

 

Podjetje Paradajz d.o.o. iz Renkovcev uspešno zagnalo pomemben razvojni projekt; Blagovna znamka Lušt, ki močno znižuje uvoz paradižnika, že hit med slovenskimi potrošniki; Pridelava prijazna do človeka in narave

Paradajz RenkovciV prekmurski vasi Renkovci, tik ob pomurski avtocesti, je konec minulega tedna potekala uradna otvoritev rastlinjaka v podjetju Paradajz d.o.o., katere se je udeležil tudi minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič. Ob tej priložnosti so bile izrečene številne pohvale na račun uspešnega zagona projekta in uveljavljanja blagovne znamke Lušt. Gre za pomemben razvojni projekt, znotraj katerega je delo dobilo okrog 30 ljudi, s svojimi pridelki in prepoznavnostjo pa je že prerasel okvire Pomurske regije. Zaradi pridelka podjetja Paradajz d.o.o. se bo uvoz tujega paradižnika v Slovenijo zmanjšal za 15 odstotkov in posledično povečala slovenska samooskrba s to priljubljeno vrtnino.

Svečane otvoritve velike prekmurske pridobitve so se, poleg ministra Bogoviča, udeležili tudi župan občine Turnišče, Slavko Režonja, ter nizozemski veleposlanik Josa Doume, saj prav iz dežele tulipanov uvažamo največ paradižnika. Minister Bogovič je v svojem nagovoru zbranim dejal, da je preprosto navdušen nad inovativnostjo in predvsem entuziazmom, s katerim so se lastniki lotili uresničevanja svoje zamisli. Med drugim je povedal, da „gre za pomemben razvojni projekt za Pomursko regijo in pravi primer dobre prakse”, hkrati pa je spomnil, da je lokalno pridelana zelenjava sveža, njena dozorelost je optimalnejša in ima zato večjo hranilno vrednost z večjo vsebnostjo nekaterih vitaminov.

Rastlinjak podjetja Paradajz d.o.o. je trenutno največji v Sloveniji, pridelovalec pa je nosilec znanja s področja gojenja rastlin v zaprtih prostorih, ogrevanih z geotermalno energijo. Delo podjetje trenutno daje tridesetim ljudem. In kot je povedal direktor podjetja Dejan Šumak, so lastniki podjetja ponosni na doslej prehojeno pot, na kateri so morali preskočiti tudi marsikatero oviro. Predvsem birokratsko. Poudaril je, da so iskreno veseli pozitivnega odziva potrošnikov na slovenski paradižnik. V letošnjem letu bodo slovenskim potrošnikom ponudili okrog dva tisoč ton tega okusnega sadeža, kar predstavlja 12 odstotkov celotne slovenske potrošnje svežega paradižnika. Še posebej pomembno se jim zdi, da je paradižnik Lušt pridelan na človeku in naravi prijazen način. Rastlinjak, ki se razteza na štirih hektarjih, namreč ogrevajo s pomočjo geotermalne vode, rastline gojijo v naravni mešanici šote in kokosovih vlaken, jih zalivajo z zbrano deževnico, škodljivce pa zatirajo s pomočjo njihovih naravnih plenilcev. Verjamejo, da je tudi to pomemben del njihove uspešne zgodbe. Paradižnik, ki ga prodajajo pod blagovno znamko Lušt, je na prodajne police trgovin trgovske verige Tuš prvič prispel 25. aprila letos in je odtlej pravi prodajni hit. Povpraševanje po njem, trenutno zaradi omejenih količin, ki jih je mogoče pridelati, celo presega ponudbo.

Projekt pridelave paradižnika

Paradajz RenkovciPrekmurski paradižnik je tako postal zgodba, ki je prirasla k srcu slovenskemu potrošniku. S tem je uresničena primerjalna prednost, na račun katere so nekateri služili zgolj s pisanjem študij, namesto da bi jo izkoristili s tveganji v projektih. Dejan Šumak in Martin Žigo sta uspešno uresničila projekt paradižnikovega polja v Renkovcih. Pogled na štirihektarsko površino, na kateri so postavljeni rastlinjaki, in obiranje ter prodaja zrelega paradižnika od sredine letošnjega aprila so prepričali največje dvomljivce. Projekt pridelave paradižnika sta podjetniška entuziasta zastavila leta 2007 v takrat ustanovljenem podjetju Paradajz, d.o.o. Takrat sta predvidevala, da bosta naložbo končala leto prej. V prvem letu sta kupila zemljišča, kar nekaj časa pa je bilo potrebnega, da sta izpolnila vse formalne pogoje za postavitev rastlinjaka. Najprej sta čakala na spremembo občinskih prostorskih aktov, v okviru katerih je bilo možno objekt umestiti v prostor in pridobiti okoljevarstveno soglasje. Občina je sprejela tudi odlok o spremembi namembnosti kmetijskih zemljišč.

Rastlinjaki se pri nas še vedno obravnavajo kot gradbeni objekt, zato je bilo treba pridobiti gradbeno dovoljenje, ki sta ga konec leta 2009 tudi dobila. Čeprav pri postavitvi rastlinjakov ne gre za agresiven gradbeni poseg v prostor. Notranja površina zemljišča ostaja kmetijska, čeprav je tehnologija pridelave paradižnika biotehnična v naravni mešanici šote in kokosovih vlaken. Tako se po morebitnem koncu pridelave odstranijo betonski obod rastlinjaka in nosilni stebriči, zemljišče pa lahko naprej uporablja za konvencionalno kmetovanje. Po oceni Šumaka in Žige je bil enoletni zamik začetka gradnje in s tem tudi pridelave koristen, saj so nekatere tehnološke rešitve na višji ravni, kot sta to načrtovala v začetku. S projektom, vrednim šest milijonov evrov, sta uspela na evropskem razpisu ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je (bo) sofinanciralo 40 odstotkov vrednosti projekta. Do teh sredstev pa sta upravičena šele zdaj, ko je projekt končan in je zaživel.

Paradajz RenkovciZa uspešen zagon in donosnost proizvodnje sta, kot pravi Dejan Šumak, ključna dva dejavnika – strošek dela in energije. Steklenjaki v Renkovcih so sicer prilagojeni našim podnebnim razmeram in zagotavljajo optimalen izkoristek sonca, predvsem zgodaj spomladi in jeseni. Približno 80 odstotkov vode za potrebe pridelave naj bi si zagotovili z zbiranjem deževnice v dveh lagunah s skupno 11 tisoč kubičnimi metri prostornine, preostanek pa iz vaškega vodnjaka, za kar so si pridobili vodno soglasje. Glede na letošnjo količino padavin so bili do pred kratkim odvisni od vodnjaka. Toplotno energijo ob sončni energiji zagotavljajo z geotermalno energijo, delno pa so rastlinjake v obdobju najnižjih temperatur dogrevali z zemeljskim plinom. Izkoriščajo pa tudi odpadno toploto, ki jo shranjujejo v zalogovniku. Ob teh grobih tehnoloških izhodiščih velja dodati še t. i. komoro CO2. Ogljikov dioksid uporabljajo za pospeševanje fotosinteze. Opraševanje, ki je za paradižnik izrednega pomena, pa opravljajo s čmrlji.

Če se po jutru dan pozna, potem je pridelava paradižnika eden od razvojnih nastavkov pomurskega kmetijstva. Gre za projekt, ki na praktični ravni dokazuje, kako je možno izkoristiti primerjalne prednosti regije na tem področju, o katerih se je zgolj govorilo več kot dve desetletji. Tako kot se je zgodba začela, lahko pričakujemo njeno izredno hitro nadaljevanje oziroma gradnjo novega rastlinjaka, podobnega sedanjemu. Očitno je ob geotermalni energiji pomemben še drug mikroklimatski dejavnik pomurskega okolja, ki odpira možnosti konkurenčnega nastopa s kakovostnim paradižnikom ne samo na domačem, ampak tudi na tujih trgih.

Prvi obrani plodovi s sto tisoč sadik paradižnika so že na začetku pri slovenskih potrošnikih naleteli na izreden odziv. Družba Paradajz in trgovec, ki prodaja renkovski paradižnik, že ugotavljata, da trenutno ne moreta zadovoljiti povpraševanja po domačem paradižniku. Hkrati se vidi, da je kljub krizi in morebitnemu padanju kupne moči pri slovenskih potrošnikih prišlo do miselnega preobrata, ki se kaže v povpraševanju po doma pridelanem, po drugi strani pa odziv moramo razumeti tudi tako, da se Slovenci zelo dobro zavedamo, kaj lahko pomeni vse večja odvisnost od tuje ponudbe. Na primeru paradižnika se lepo vidi, kako malo je potrebno, da pri povprečnem domačem kupcu oživi zavest o samooskrbi. Zdi se, da se je pri nas preveč zanemarjal v preteklosti zelo razvit občutek za samooskrbo s hrano.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zanimivosti Prekmurski "paradajz" postaja slovenski ponos!