Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Prekmurski "paradajz" postaja slovenski ponos!

 

Podjetje Paradajz d.o.o. iz Renkovcev uspešno zagnalo pomemben razvojni projekt; Blagovna znamka Lušt, ki močno znižuje uvoz paradižnika, že hit med slovenskimi potrošniki; Pridelava prijazna do človeka in narave

Paradajz RenkovciV prekmurski vasi Renkovci, tik ob pomurski avtocesti, je konec minulega tedna potekala uradna otvoritev rastlinjaka v podjetju Paradajz d.o.o., katere se je udeležil tudi minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič. Ob tej priložnosti so bile izrečene številne pohvale na račun uspešnega zagona projekta in uveljavljanja blagovne znamke Lušt. Gre za pomemben razvojni projekt, znotraj katerega je delo dobilo okrog 30 ljudi, s svojimi pridelki in prepoznavnostjo pa je že prerasel okvire Pomurske regije. Zaradi pridelka podjetja Paradajz d.o.o. se bo uvoz tujega paradižnika v Slovenijo zmanjšal za 15 odstotkov in posledično povečala slovenska samooskrba s to priljubljeno vrtnino.

Svečane otvoritve velike prekmurske pridobitve so se, poleg ministra Bogoviča, udeležili tudi župan občine Turnišče, Slavko Režonja, ter nizozemski veleposlanik Josa Doume, saj prav iz dežele tulipanov uvažamo največ paradižnika. Minister Bogovič je v svojem nagovoru zbranim dejal, da je preprosto navdušen nad inovativnostjo in predvsem entuziazmom, s katerim so se lastniki lotili uresničevanja svoje zamisli. Med drugim je povedal, da „gre za pomemben razvojni projekt za Pomursko regijo in pravi primer dobre prakse”, hkrati pa je spomnil, da je lokalno pridelana zelenjava sveža, njena dozorelost je optimalnejša in ima zato večjo hranilno vrednost z večjo vsebnostjo nekaterih vitaminov.

Rastlinjak podjetja Paradajz d.o.o. je trenutno največji v Sloveniji, pridelovalec pa je nosilec znanja s področja gojenja rastlin v zaprtih prostorih, ogrevanih z geotermalno energijo. Delo podjetje trenutno daje tridesetim ljudem. In kot je povedal direktor podjetja Dejan Šumak, so lastniki podjetja ponosni na doslej prehojeno pot, na kateri so morali preskočiti tudi marsikatero oviro. Predvsem birokratsko. Poudaril je, da so iskreno veseli pozitivnega odziva potrošnikov na slovenski paradižnik. V letošnjem letu bodo slovenskim potrošnikom ponudili okrog dva tisoč ton tega okusnega sadeža, kar predstavlja 12 odstotkov celotne slovenske potrošnje svežega paradižnika. Še posebej pomembno se jim zdi, da je paradižnik Lušt pridelan na človeku in naravi prijazen način. Rastlinjak, ki se razteza na štirih hektarjih, namreč ogrevajo s pomočjo geotermalne vode, rastline gojijo v naravni mešanici šote in kokosovih vlaken, jih zalivajo z zbrano deževnico, škodljivce pa zatirajo s pomočjo njihovih naravnih plenilcev. Verjamejo, da je tudi to pomemben del njihove uspešne zgodbe. Paradižnik, ki ga prodajajo pod blagovno znamko Lušt, je na prodajne police trgovin trgovske verige Tuš prvič prispel 25. aprila letos in je odtlej pravi prodajni hit. Povpraševanje po njem, trenutno zaradi omejenih količin, ki jih je mogoče pridelati, celo presega ponudbo.

Projekt pridelave paradižnika

Paradajz RenkovciPrekmurski paradižnik je tako postal zgodba, ki je prirasla k srcu slovenskemu potrošniku. S tem je uresničena primerjalna prednost, na račun katere so nekateri služili zgolj s pisanjem študij, namesto da bi jo izkoristili s tveganji v projektih. Dejan Šumak in Martin Žigo sta uspešno uresničila projekt paradižnikovega polja v Renkovcih. Pogled na štirihektarsko površino, na kateri so postavljeni rastlinjaki, in obiranje ter prodaja zrelega paradižnika od sredine letošnjega aprila so prepričali največje dvomljivce. Projekt pridelave paradižnika sta podjetniška entuziasta zastavila leta 2007 v takrat ustanovljenem podjetju Paradajz, d.o.o. Takrat sta predvidevala, da bosta naložbo končala leto prej. V prvem letu sta kupila zemljišča, kar nekaj časa pa je bilo potrebnega, da sta izpolnila vse formalne pogoje za postavitev rastlinjaka. Najprej sta čakala na spremembo občinskih prostorskih aktov, v okviru katerih je bilo možno objekt umestiti v prostor in pridobiti okoljevarstveno soglasje. Občina je sprejela tudi odlok o spremembi namembnosti kmetijskih zemljišč.

Rastlinjaki se pri nas še vedno obravnavajo kot gradbeni objekt, zato je bilo treba pridobiti gradbeno dovoljenje, ki sta ga konec leta 2009 tudi dobila. Čeprav pri postavitvi rastlinjakov ne gre za agresiven gradbeni poseg v prostor. Notranja površina zemljišča ostaja kmetijska, čeprav je tehnologija pridelave paradižnika biotehnična v naravni mešanici šote in kokosovih vlaken. Tako se po morebitnem koncu pridelave odstranijo betonski obod rastlinjaka in nosilni stebriči, zemljišče pa lahko naprej uporablja za konvencionalno kmetovanje. Po oceni Šumaka in Žige je bil enoletni zamik začetka gradnje in s tem tudi pridelave koristen, saj so nekatere tehnološke rešitve na višji ravni, kot sta to načrtovala v začetku. S projektom, vrednim šest milijonov evrov, sta uspela na evropskem razpisu ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je (bo) sofinanciralo 40 odstotkov vrednosti projekta. Do teh sredstev pa sta upravičena šele zdaj, ko je projekt končan in je zaživel.

Paradajz RenkovciZa uspešen zagon in donosnost proizvodnje sta, kot pravi Dejan Šumak, ključna dva dejavnika – strošek dela in energije. Steklenjaki v Renkovcih so sicer prilagojeni našim podnebnim razmeram in zagotavljajo optimalen izkoristek sonca, predvsem zgodaj spomladi in jeseni. Približno 80 odstotkov vode za potrebe pridelave naj bi si zagotovili z zbiranjem deževnice v dveh lagunah s skupno 11 tisoč kubičnimi metri prostornine, preostanek pa iz vaškega vodnjaka, za kar so si pridobili vodno soglasje. Glede na letošnjo količino padavin so bili do pred kratkim odvisni od vodnjaka. Toplotno energijo ob sončni energiji zagotavljajo z geotermalno energijo, delno pa so rastlinjake v obdobju najnižjih temperatur dogrevali z zemeljskim plinom. Izkoriščajo pa tudi odpadno toploto, ki jo shranjujejo v zalogovniku. Ob teh grobih tehnoloških izhodiščih velja dodati še t. i. komoro CO2. Ogljikov dioksid uporabljajo za pospeševanje fotosinteze. Opraševanje, ki je za paradižnik izrednega pomena, pa opravljajo s čmrlji.

Če se po jutru dan pozna, potem je pridelava paradižnika eden od razvojnih nastavkov pomurskega kmetijstva. Gre za projekt, ki na praktični ravni dokazuje, kako je možno izkoristiti primerjalne prednosti regije na tem področju, o katerih se je zgolj govorilo več kot dve desetletji. Tako kot se je zgodba začela, lahko pričakujemo njeno izredno hitro nadaljevanje oziroma gradnjo novega rastlinjaka, podobnega sedanjemu. Očitno je ob geotermalni energiji pomemben še drug mikroklimatski dejavnik pomurskega okolja, ki odpira možnosti konkurenčnega nastopa s kakovostnim paradižnikom ne samo na domačem, ampak tudi na tujih trgih.

Prvi obrani plodovi s sto tisoč sadik paradižnika so že na začetku pri slovenskih potrošnikih naleteli na izreden odziv. Družba Paradajz in trgovec, ki prodaja renkovski paradižnik, že ugotavljata, da trenutno ne moreta zadovoljiti povpraševanja po domačem paradižniku. Hkrati se vidi, da je kljub krizi in morebitnemu padanju kupne moči pri slovenskih potrošnikih prišlo do miselnega preobrata, ki se kaže v povpraševanju po doma pridelanem, po drugi strani pa odziv moramo razumeti tudi tako, da se Slovenci zelo dobro zavedamo, kaj lahko pomeni vse večja odvisnost od tuje ponudbe. Na primeru paradižnika se lepo vidi, kako malo je potrebno, da pri povprečnem domačem kupcu oživi zavest o samooskrbi. Zdi se, da se je pri nas preveč zanemarjal v preteklosti zelo razvit občutek za samooskrbo s hrano.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zanimivosti Prekmurski "paradajz" postaja slovenski ponos!