„Čolnikov" klopotec straši in odganja ptiče!

Klopotec BenediktPodobno kot povsod po Slovenskih Goricah, Prlekiji in Halozah, so tudi benediški vinogradniki začeli s prireditvijo, ki bo poslej potekala tradicionalno vsako leto. Gre za postavljanje klopotca kot znaka ohranjanja kulturne dediščine, letos pa je postavitev klopotca nekoliko hitrejša, saj grozdje hitro dozoreva in potrebno je čim prej strašiti in odganjati ptiče. Letos ga je Turistično vinogradniško društvo Benedikt, postavilo prvič in sicer nad novim platojem ob svojih brajdah in kleti, ter tik ob Čolnikov domačiji, kjer bo klopotec poslej stal vsako leto. Na veselem dogodku, kjer ni manjkalo niti kulinaričnih in tekočih dobrot, se je zbralo kar nekaj članic in članov društva, ter tudi drugih vinogradnikov in vinogradnic, večino dela na „štangi" pa sta opravila aktualni predsednik, Marjan Farasin, in častni predsednik ter vinski vitez Zlatko Borak.

Postavljanje klopotca, kar so prvič uprizorili tudi benediški vinogradniki, je pravi praznik

Devetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe, kjer je nastopilo rekordnih 19 ekip

Bujta repaV okviru 23. Pomurskega poletnega festivala (PPF), ko se v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi 9. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne in zgodovinske dediščine.

Vinogradniki pred upokojenkami in gostinci

Prišli sta tudi učiteljici Marija in Rozina

Srečanje sošolcev OŠ SJoŠSončna in vroča sobota, zadnja v letošnjem juliju, je bila pravšnji dan za 5. srečanje nekdanjih učencev OŠ Videm ob Ščavnici (sedaj OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici), ki so rojeni leta 1951. Nadvse prijetnega srečanja, ki ga je organiziral Ivan Weindorfer, se je udeležila dobra tretjina nekdanjih učenk in učencev, ki so osnovnošolske klopi greli med leti 1958/65. Srečanje se je začelo s sveto mašo, ki jo je, za pokojne in žive učence, v farni cerkvi Sv. Jurija, daroval duhovni pomočnik Mirko Rakovec. Del srečanja so namenili tudi obisku pokopališča pri Svetemu Juriju, kjer so se poklonili spominu pokojnim sošolcem. Med njimi je tudi nedavno umrli Vlado Kocuvan, ki je bil organizator preteklih tovrstnih srečanj.

Srečali so se sošolci OŠ Videm ob Ščavnici, letniki 1951

Pri Sveti Ani so tekmovali v kuhanju štajerske kisle juhe, zmagala pa je ekipa iz Apaške doline

Kisla juha Sv. AnaV okviru obeleževanja občinskega praznika občine Sveta Ana v Slovenskih goricah - Aninega tedna 2018, je na dvorišču okrepčevalnice Šenk pri Sveti Ani potekalo tradicionalno, 8. tekmovanje v kuhanju štajerske kisle juhe. Ob pomoči nekaterih drugih društev in organizacij, predvsem pa številnih sponzorjev in donatorjev, so zanimiv dogodek odlično pripravili Kulinarično društvo kisla juha Sveta Ana, KO RK Lokavec in Okrepčevalnica Šenk. Žal je letos udeležba bila skromna, saj so tekmovale le štiri (lani: 14) ekipe, kljub temu je vzdušje bilo enkratno, tako da je tudi alfa in omega prireditve Lili Uroševič bila zadovoljna s celotnim dogajanjem, enako tudi nastopajoči kuharji in kuharice. Peta domača ekipa organizatorjev „Kulinarično društvo kisla juha" je skuhala skoraj poln 300-litrski kotel juhe, tako da te priljubljene jedi ni zmanjkalo. Po razglasitvi rezultatov tekmovanja so tako lahko razdelili več kot 300 porcij zanimive jedi iz svinjskih nogic, želodcev, plečke, korenčka, krompirja, čebule...in različnih začimb.

Črnci pred Gospodinjami in Pogledom

Pokazali so kako se je nekoč želo in kosilo

Žetev Spodnja ŠčavnicaMesec julij je čas počitnic, dopustov, velike vročine, različnih prireditev in dogodkov, pa tudi čas žetve zlatega zrnja. Prav v tem času je v organizaciji Društva podeželskih žena Gornja Radgona, kateremu so pomagali KZ Radgona, Občina in KSS Radgona, ob vaško gasilskem domu v Spodnji Ščavnici potekal, že 36. po vrsti, tradicionalni praznik žetve, ki iz leta v leto sicer potrjuje, da je tovrstno ohranjanje starih kmečkih običajev in opravil, vedno dobrodošlo, a žal se ga mlajši redko udeležujejo, da bi se česa naučili. In čeprav je v zadnjih letih vedno več takšnih in drugačnih prireditev povezanih z žetvijo, je tista v Spodnji Ščavnici nekaj posebnega, saj sodi med začetnike na tem področju, ob tem pa je to prireditev, ki vsako leto pritegne nekaj žanjic in koscev, zraven pa veliko več obiskovalcev.

Društvo podeželskih žena Gornja Radgona ohranja in obuja najpomembnejšo kmečko opravilo, ročno žetev pšenice

Milena Benko z maksimalnim številom točk

Naj kvašeni rogljičkiV okviru 36. dneva žetve v Spodnji Ščavnici sta Društvo podeželskih žena (DPŽ) Gornja Radgona in Zveza kmetic Slovenije (ZKS) pripravila I. državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov (kifelcev). Na prvem tovrstnem dogodku, ki ga lahko poimenujemo tudi državno prvenstvo, je strokovna komisija, katero je vodila predsednica Zveze kmetic Slovenije, Irena Ule (zraven sta bili še Nada Flegar in Celestina Strajnšek) z Biotehnične fakultete Univerze v Ljubljani, ocenila osem vzorcev te priljubljene sladice oz. sladkega prigrizka.

Pripravili so prvo državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov

Ob svečani otvoritvi prenovljenega ŠRC Nemčavci, tudi zanimiva nogometna tekma

ŠRC NemčavciV okviru praznovanja letošnjega občinskega praznika MO Murska Sobota, so posebno zadovoljstvo doživeli prebivalci primestne KS Nemčavci, kjer v 85 gospodinjstvih živi okoli 300 ljudi. V kompleksu vaško-gasilskega doma in ŠRC Nemčavci, tik ob regionalki, ki iz Murske Sobote vodi proti madžarski meji, je namreč potekala slovesna otvoritev Športno rekreacijske turistične točke Nemčavci. Gre za projekt, ki so ga pridobili iz programa LAS (Lokalna akcijska skupina) Goričko 2020 in ga financira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja - Evropa investira v podeželje. S položitvijo umetne trave na bivšem teniškem igrišču so v Nemčavcih tako pridobili eno igrišče za tenis in večnamensko igrišče za košarko, rokomet, odbojko in mali nogomet. Prednost umetne trave pred opečno podlago, ki je bila prej na teniškem igrišču, je predvsem v vzdrževanju in možnosti uporabe skozi celo leto.

Nemčavci imajo čudovit športno-rekreacijski center

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Prekmurski "paradajz" postaja slovenski ponos!

 

Podjetje Paradajz d.o.o. iz Renkovcev uspešno zagnalo pomemben razvojni projekt; Blagovna znamka Lušt, ki močno znižuje uvoz paradižnika, že hit med slovenskimi potrošniki; Pridelava prijazna do človeka in narave

Paradajz RenkovciV prekmurski vasi Renkovci, tik ob pomurski avtocesti, je konec minulega tedna potekala uradna otvoritev rastlinjaka v podjetju Paradajz d.o.o., katere se je udeležil tudi minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič. Ob tej priložnosti so bile izrečene številne pohvale na račun uspešnega zagona projekta in uveljavljanja blagovne znamke Lušt. Gre za pomemben razvojni projekt, znotraj katerega je delo dobilo okrog 30 ljudi, s svojimi pridelki in prepoznavnostjo pa je že prerasel okvire Pomurske regije. Zaradi pridelka podjetja Paradajz d.o.o. se bo uvoz tujega paradižnika v Slovenijo zmanjšal za 15 odstotkov in posledično povečala slovenska samooskrba s to priljubljeno vrtnino.

Svečane otvoritve velike prekmurske pridobitve so se, poleg ministra Bogoviča, udeležili tudi župan občine Turnišče, Slavko Režonja, ter nizozemski veleposlanik Josa Doume, saj prav iz dežele tulipanov uvažamo največ paradižnika. Minister Bogovič je v svojem nagovoru zbranim dejal, da je preprosto navdušen nad inovativnostjo in predvsem entuziazmom, s katerim so se lastniki lotili uresničevanja svoje zamisli. Med drugim je povedal, da „gre za pomemben razvojni projekt za Pomursko regijo in pravi primer dobre prakse”, hkrati pa je spomnil, da je lokalno pridelana zelenjava sveža, njena dozorelost je optimalnejša in ima zato večjo hranilno vrednost z večjo vsebnostjo nekaterih vitaminov.

Rastlinjak podjetja Paradajz d.o.o. je trenutno največji v Sloveniji, pridelovalec pa je nosilec znanja s področja gojenja rastlin v zaprtih prostorih, ogrevanih z geotermalno energijo. Delo podjetje trenutno daje tridesetim ljudem. In kot je povedal direktor podjetja Dejan Šumak, so lastniki podjetja ponosni na doslej prehojeno pot, na kateri so morali preskočiti tudi marsikatero oviro. Predvsem birokratsko. Poudaril je, da so iskreno veseli pozitivnega odziva potrošnikov na slovenski paradižnik. V letošnjem letu bodo slovenskim potrošnikom ponudili okrog dva tisoč ton tega okusnega sadeža, kar predstavlja 12 odstotkov celotne slovenske potrošnje svežega paradižnika. Še posebej pomembno se jim zdi, da je paradižnik Lušt pridelan na človeku in naravi prijazen način. Rastlinjak, ki se razteza na štirih hektarjih, namreč ogrevajo s pomočjo geotermalne vode, rastline gojijo v naravni mešanici šote in kokosovih vlaken, jih zalivajo z zbrano deževnico, škodljivce pa zatirajo s pomočjo njihovih naravnih plenilcev. Verjamejo, da je tudi to pomemben del njihove uspešne zgodbe. Paradižnik, ki ga prodajajo pod blagovno znamko Lušt, je na prodajne police trgovin trgovske verige Tuš prvič prispel 25. aprila letos in je odtlej pravi prodajni hit. Povpraševanje po njem, trenutno zaradi omejenih količin, ki jih je mogoče pridelati, celo presega ponudbo.

Projekt pridelave paradižnika

Paradajz RenkovciPrekmurski paradižnik je tako postal zgodba, ki je prirasla k srcu slovenskemu potrošniku. S tem je uresničena primerjalna prednost, na račun katere so nekateri služili zgolj s pisanjem študij, namesto da bi jo izkoristili s tveganji v projektih. Dejan Šumak in Martin Žigo sta uspešno uresničila projekt paradižnikovega polja v Renkovcih. Pogled na štirihektarsko površino, na kateri so postavljeni rastlinjaki, in obiranje ter prodaja zrelega paradižnika od sredine letošnjega aprila so prepričali največje dvomljivce. Projekt pridelave paradižnika sta podjetniška entuziasta zastavila leta 2007 v takrat ustanovljenem podjetju Paradajz, d.o.o. Takrat sta predvidevala, da bosta naložbo končala leto prej. V prvem letu sta kupila zemljišča, kar nekaj časa pa je bilo potrebnega, da sta izpolnila vse formalne pogoje za postavitev rastlinjaka. Najprej sta čakala na spremembo občinskih prostorskih aktov, v okviru katerih je bilo možno objekt umestiti v prostor in pridobiti okoljevarstveno soglasje. Občina je sprejela tudi odlok o spremembi namembnosti kmetijskih zemljišč.

Rastlinjaki se pri nas še vedno obravnavajo kot gradbeni objekt, zato je bilo treba pridobiti gradbeno dovoljenje, ki sta ga konec leta 2009 tudi dobila. Čeprav pri postavitvi rastlinjakov ne gre za agresiven gradbeni poseg v prostor. Notranja površina zemljišča ostaja kmetijska, čeprav je tehnologija pridelave paradižnika biotehnična v naravni mešanici šote in kokosovih vlaken. Tako se po morebitnem koncu pridelave odstranijo betonski obod rastlinjaka in nosilni stebriči, zemljišče pa lahko naprej uporablja za konvencionalno kmetovanje. Po oceni Šumaka in Žige je bil enoletni zamik začetka gradnje in s tem tudi pridelave koristen, saj so nekatere tehnološke rešitve na višji ravni, kot sta to načrtovala v začetku. S projektom, vrednim šest milijonov evrov, sta uspela na evropskem razpisu ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je (bo) sofinanciralo 40 odstotkov vrednosti projekta. Do teh sredstev pa sta upravičena šele zdaj, ko je projekt končan in je zaživel.

Paradajz RenkovciZa uspešen zagon in donosnost proizvodnje sta, kot pravi Dejan Šumak, ključna dva dejavnika – strošek dela in energije. Steklenjaki v Renkovcih so sicer prilagojeni našim podnebnim razmeram in zagotavljajo optimalen izkoristek sonca, predvsem zgodaj spomladi in jeseni. Približno 80 odstotkov vode za potrebe pridelave naj bi si zagotovili z zbiranjem deževnice v dveh lagunah s skupno 11 tisoč kubičnimi metri prostornine, preostanek pa iz vaškega vodnjaka, za kar so si pridobili vodno soglasje. Glede na letošnjo količino padavin so bili do pred kratkim odvisni od vodnjaka. Toplotno energijo ob sončni energiji zagotavljajo z geotermalno energijo, delno pa so rastlinjake v obdobju najnižjih temperatur dogrevali z zemeljskim plinom. Izkoriščajo pa tudi odpadno toploto, ki jo shranjujejo v zalogovniku. Ob teh grobih tehnoloških izhodiščih velja dodati še t. i. komoro CO2. Ogljikov dioksid uporabljajo za pospeševanje fotosinteze. Opraševanje, ki je za paradižnik izrednega pomena, pa opravljajo s čmrlji.

Če se po jutru dan pozna, potem je pridelava paradižnika eden od razvojnih nastavkov pomurskega kmetijstva. Gre za projekt, ki na praktični ravni dokazuje, kako je možno izkoristiti primerjalne prednosti regije na tem področju, o katerih se je zgolj govorilo več kot dve desetletji. Tako kot se je zgodba začela, lahko pričakujemo njeno izredno hitro nadaljevanje oziroma gradnjo novega rastlinjaka, podobnega sedanjemu. Očitno je ob geotermalni energiji pomemben še drug mikroklimatski dejavnik pomurskega okolja, ki odpira možnosti konkurenčnega nastopa s kakovostnim paradižnikom ne samo na domačem, ampak tudi na tujih trgih.

Prvi obrani plodovi s sto tisoč sadik paradižnika so že na začetku pri slovenskih potrošnikih naleteli na izreden odziv. Družba Paradajz in trgovec, ki prodaja renkovski paradižnik, že ugotavljata, da trenutno ne moreta zadovoljiti povpraševanja po domačem paradižniku. Hkrati se vidi, da je kljub krizi in morebitnemu padanju kupne moči pri slovenskih potrošnikih prišlo do miselnega preobrata, ki se kaže v povpraševanju po doma pridelanem, po drugi strani pa odziv moramo razumeti tudi tako, da se Slovenci zelo dobro zavedamo, kaj lahko pomeni vse večja odvisnost od tuje ponudbe. Na primeru paradižnika se lepo vidi, kako malo je potrebno, da pri povprečnem domačem kupcu oživi zavest o samooskrbi. Zdi se, da se je pri nas preveč zanemarjal v preteklosti zelo razvit občutek za samooskrbo s hrano.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zanimivosti Prekmurski "paradajz" postaja slovenski ponos!