V tem prvem tromesečju letošnjega leta, se po gasilskih domovih izvajajo redni letni občni zbori Prostovoljnih gasilskih društev, kjer se pregleda minulo delo ter se obenem snujejo novi načrti in cilji za tekoče aktivno leto. Ob tej priložnosti se tudi podeljujejo najrazličnejše zahvale, priznanja, odlikovanja, povišanja, obletnice ter nazivi. Tudi na občnem zboru Prostovoljnega društva Orehovci so ob koncu podelili pisano paleto priznanj in zahval. Med njimi pa je najbolj izstopala listina za naziv »častni poveljnik«, ki jo je prejel starosta PGD Orehovci Franc Domajnko.
V Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, kjer se vedno nekaj dogaja, so se pred kratkim stanovalci tri dni zapored veselili in plesali. Med drugim so pripravili tudi tradicionalno druženje z Valentinovim srčkovim plesom. Že pred začetkom plesa so zaposleni izdelali verižice s srčki, ki so jih razdelili stanovalcem in tako poskrbeli za pravo vzdušje ob tem prazniku. Zato se je že ob zbiranju navzočih v avli opazilo prijetno vzdušje ob pričakovanju ponovnega druženja.Na Goričkem rastejo tudi sedmerčki
„Pravljične sedmičke“ Viljema Šiftarja iz Strukovcev
Res je sicer, da po nevzdržni vročini in nato močnem večdnevnem deževju, na skrajnjem severovzhodu odlično rastejo tudi gobe, kar je še posebej razveselilo strastne ljubitelje gobarjenja, toda tisto kar je doživel mladi ljubitelj gob in gobarjenja Viljem Šiftar iz Strukovcev 43 v prekmurski občini Puconci, sodi v pravo malo znanstveno fantastiko. Le redko, če sploh, se je zgodilo, da bi kdo v gozdu našel pravo gobarsko-jurčkovo družinico, kot se je to zgodilo mlademu fantu. Jurčki namreč rastejo osamljeno, pa tudi dvojčka in morebiti trojčka se najdejo, toda sedmerčki so dejansko nekaj posebnega.
Čudež pa je toliko večji, ob dejstvu, da se je vse skupaj dogajalo v znamenju pravljične številke sedem; Sedemindvajsetletni Viljem je namreč na dan sedemindvajsetega sedmega ob sedmi uri zjutraj v gozdu, sedem kilometrov oddaljenem od domače hiše v Strukovcih, našel jurčkove-gobje sedmerčke. In če kdo verjame v pravljice in pravljične zgodbe, potem Viljema čaka srečna prihodnost.
Še posebej bi mu bila dobrodošla zaposlitev, saj si kot organizator poslovanja v gostinstvu išče delo, ki ga ne more dobiti. Zato ima veliko časa za gobarjenje, kar je njegova velika ljubezen že od majhnih let. Njegov oče, 60 – letni Viljem starejši, še pred nedavnim podjetnik soboslikar-pleskar, se je pravkar upokojil. Zaradi alergije na barve, Viljem mlajši ni mogel nadaljevati očetovo tradicijo, zato pa, enako kot tudi starejši brat Aleš, po očetu nadaljujeta tradicijo gobarjenja. Skupaj so po goričkih gozdovih in tudi drugje nabrali na stotine kilogramov gob, predvsem jurčkov, lisičk, marel, sivk ipd. Veliko omenjenih gozdnih sadežev razdelijo med prijatelje, največ pa jih vseeno zaužijo doma, kjer mama in žena Emila še posebej dobro pripravljata različne gobove juhe. Tudi pražene z jajčki so gobe zelo okusne, veliko pa jih tudi uporabijo za različne omake, bodisi posušene, zamrznjene ali sveže. „Moram priznati, da že najmanj 50 let gobarim in še nisem videl, da bi na kupu bilo sedem gob povezanih med seboj, kvečjemu dve ali največ tri, sedaj pa“, pravi oče Viljem, ki dodaja, da po močnem deževju, ki je prineslo veliko vlage, jurčki sedaj „rastejo kot nori“.
„Šel sem za očetom v gozd in že po eni uri sem našel sedmerčke, kar se mi je zdelo zelo nenavadno. Zato sem pohitel proti domu, da jih ne bi uničil. Med hitenjem bi lahko pohodil nekaj drugih lepih jurčkov, katere sem kajpada pobral zraven“, nam razloži prijazni fant Viljem, ki ni želel, da bi njegova nenavadna najdba ostala anonimna...
Tukaj si lahko ogledate slike.
