V tem prvem tromesečju letošnjega leta, se po gasilskih domovih izvajajo redni letni občni zbori Prostovoljnih gasilskih društev, kjer se pregleda minulo delo ter se obenem snujejo novi načrti in cilji za tekoče aktivno leto. Ob tej priložnosti se tudi podeljujejo najrazličnejše zahvale, priznanja, odlikovanja, povišanja, obletnice ter nazivi. Tudi na občnem zboru Prostovoljnega društva Orehovci so ob koncu podelili pisano paleto priznanj in zahval. Med njimi pa je najbolj izstopala listina za naziv »častni poveljnik«, ki jo je prejel starosta PGD Orehovci Franc Domajnko.
V Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, kjer se vedno nekaj dogaja, so se pred kratkim stanovalci tri dni zapored veselili in plesali. Med drugim so pripravili tudi tradicionalno druženje z Valentinovim srčkovim plesom. Že pred začetkom plesa so zaposleni izdelali verižice s srčki, ki so jih razdelili stanovalcem in tako poskrbeli za pravo vzdušje ob tem prazniku. Zato se je že ob zbiranju navzočih v avli opazilo prijetno vzdušje ob pričakovanju ponovnega druženja.
V Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, kjer praznujejo prvih deset let obstoja in delovanja, pogosto poskrbijo, da so praznični dnevi nepozabni. In tako je bilo v letošnjem februarju, ko je najprej bil kulturni dan, nato pust, pa Valentinovo... Ob letošnjem pustu so tako organizirali pravo »mini pustno rajanje« na katerem so sodelovale vse generacije. Dom so namreč na dan pustovanja obiskali najprej otroci iz sosednjega Vrtca Manka Golarja, ki so stanovalcem pripravili mimohod v pustnih maskah. Na obraze prisotnih v avli so pričarali široke nasmehe in dobra volja se je nenadoma razlila kar po celem DSO. Otroci in prijazne vzgojiteljice, ki so bile tudi lepo našemljene, so se razveselili ocvrtih »mišk« in soka, saj jih je direktor DSO-GR d.o.o., mag. Marjan Žula, povabil na druženje po uspešnem mimohodu in se hkrati zahvalil za »obisk maškar«.
Na območju Slovenske Bistrice je Pohodniška sekcija ŠD Elektro Maribor pripravila 4. Nejčev spominski pohod, s katerim so udeleženci počastili spomin na mladega sodelavca-električarja, Nejca Mesariča. Kot je znano je pred štirimi leti, v pričetku februarja, Slovenijo zajela izjemna naravna ujma. Pri odpravljanju posledic, ki jih je povzročil žled, in pri ponovnem vzpostavljanju oskrbe prebivalstva z električno energijo, je življenje tragično izgubil mlad fant Nejc Mesarič. V spomin nanj in na njegov pogum je letos tako organiziran že četrti pohod in spominska slovesnost, ki so se je, že tradicionalno, udeležili tudi predstavniki Hrvaškega elektrogospodarstva (Hrvatske elektroprivrede), ki so pred leti z odlično usposobljenimi ekipami priskočili na pomoč slovenskim elektromonterjem pri odpravljanju zahtevnih posledic vremenske ujme.Pobiranje krompirja kot nekoč
Pobiralci krompirja na Kurbusovi njivi na Ptujski cesti
Splošno znano je, da je krompir v Evropo iz Južne Amerike Peruja ali Čila, prinesel Krištof Kolumb, ki je odkril Ameriko. V naših krajih so ga, zanimivo, začeli gojiti šele v času vladanja cesarice Marije Terezije, ki je tedaj vodila Avstroogrsko državo. Krompir je živilo, ki ga danes najdemo na vsakem jedilniku, saj si brez njega ni mogoče predstavljati človeške prehrane.
Iz zgodovine je znano, da je v Evropi reševal tudi lakoto. Včasih so s kuhanim krompirjem v »alfah«, svinjskih kotlih, redili tudi prašiče. Krompir je mogoče pripraviti na sto in več načinov. Danes poznamo njegovo pakiranje tudi za hitro pripravo, se pravi, ga dobimo napol pripravljenega, zamrznjenega in pakiranega v trgovinah. V preteklosti pa so nabirali krompir v pletene košate »cejne«, sedaj pa v plastična vedra, najpogosteje pa ga pobirajo s stroji.
Pred domačijo Elizabete in Jožeta Kurbus, kjer skrbno kmetujeta na lepo urejeni kmetiji, smo na njivi ob cesti Gornja Radgona-Spodnji Ivanjci, na Ptujski cesti zagledali ekipo, ki je ročno pobirala krompir. Za trenutek smo jih zmotili, da smo lahko fotografirali in se pogovorili z gospodarjem Jožetom Kurbusom, saj je takšnih prizorov vedno manj za videti tudi na podeželju.
»Včasih smo sadili več krompirja, ker smo ga "polagali", krmili tudi prašičem. Kot vidite, je letos lep pridelek. Ker je zemlja sorazmerno suha, ga je bilo lahko izorati in pobrati. Za tako malenkost se ne splača pobiranje s strojem, zato smo za pobiranje povabili bližnje sosede. Kot vidite delo poteka v veselem razpoloženju. Nobeden od pobiralcev ne dela za denar, pač pa za »gverilo«, pravzaprav plačilo v naturi. Vsak bo za svoje delo dobil kako vrečo krompirja, ki mu bo služil za ozimnico. Za vse ga bo dovolj, tudi za nas in naše prašiče. Čeprav imajo prašiči danes sodobno krmo, jim mi še privoščimo krompir, ki ga imajo prašiči zelo radi. Rad bi se zahvalil vsem, ki še držijo tradicijo, da sosedu pomagajo, ko potrebuje pomoč. Srečen sem, da naju z ženo sosedje tudi na tak način spoštujejo«, je povedal Jože Kurbus.
