Zakonca Jožefa in Mirko Gumilar sta obeležila 65 let skupnega življenja

Železna poroka GumilarČeprav je pri nas kar veliko zlatih, bisernih, smaragdnih in diamantnih zakonskih jubilejev, pa je le redkim dan izjemni zakonski jubilej, ki mu v večini pravijo železna poroka, ponekod pa tudi briljantna. Pred dnevi je namreč minilo šest desetletij in pol, odkar sta si v farni cerkvi Marijinega rojstva na Tišini večno zvestobo v dobrem in slabem ter ljubezen obljubila Jožefa, roj. Žemljič, in Mirko Gumilar, oba z bližnjih Petanjcev. Ob izteku letošnjega oktobra sta 65. obletnico s priložnostno slovesnostjo obeležila v domu Elizabeta pri Svetem Juriju na Goričkem, ki je enota Doma starejših Rakičan. Tam namreč slavljenka že poldrugo leto prebiva. Priči ob tovrstni izjemno redki obletnici poroke sta bila njuna hčerka Marjeta in sin Slavko, verski obred pa je v prostorih doma opravil matični župnik v župniji Tišina Boštjan Čeh.

Tudi pri devetdesetih se počutita odlično

Marija in Ivan Lorenčič sta obeležila biserno poroko

Biserna poroka LorenčičPred dnevi sta Marija in Ivan Lorenčič iz Maribora, v krogu domačih in prijateljev obeležila biserni zakonski jubilej. Svoje 60 - letno skupno zakonsko življenje sta potrdila v cerkvi sv. Ruperta v rojstni Voličini, kjer sta se poročila pred šestimi desetletji. Tokrat sta oba obreda, civilni in cerkveni, potekala v cerkvi. Civilni obred je opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, ki je bisernoporočencema namenil nekaj lepih besed in jima izročil še eno listino, cerkvenega pa ob darovani sveti maši, ob asistenci domačega župnika Franca Muršeca in duhovnika Marka Veršiča, škof dr. Stanislav Lipovšek. Izrazil je veliko veselje nad zakoncema, ki sta zgled družine, »kakršna naj bi bila vrednota družbe. Hvala vama za vse, kar sta dobrega storila v Cerkvi. Vesel sem, da lahko potrdim vajin zakon tukaj v vajini rojstni župniji, kamor se rada vračata.«

Iz Maribora sta prišla v rojstno vas

Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Na knjižne police je prišla nova (9.) kuharska knjiga Marije Fras

 

KULINARIČNE DOBROTE PRLEKIJE, PREKMURJA IN PORABJA

Nad 100 obiskovalcev na predstavitvi zanimive knjige, že devete izpod peresa ugledne pedagoginje, pisateljice, aktivistke, kuharice in gospodinje, v njej pa poleg opisov in fotografij še kar 215 receptov

Knjiga kulinarikePotem, ko je v minulih trinajstih letih že spisala in izdala osem zanimivih in v javnosti dobro sprejetih knjig s »kulinarično – kuharsko« vsebino, je ugledna pisateljica, upokojena pedagoginja, kuharica in aktivistka na različnih področjih Marija Fras iz Paričjaka nad Radenci, pripravila že novo zanimivo branje. V založbi Pomurske založbe iz Murske Sobote je Marija Fras tokrat izdala še izjemno zanimivo knjigo z naslovom: Kulinarične dobrote Prlekije, Prekmurja in Porabja (PPP). Po uvodničarju Dragu Medvedu, knjiga zrcali, kakor „je slovenska kuhinja pisana slikanica mešanic med dunajsko – panonsko ali avstro – ogrsko kuhinjo, ki so jo s svojimi vsebinami napolnile kuhinje narodov nekdanje monarhije ter mediteransko in balkansko, vse pa se odlikujejo po specifičnih sestavinah in načinih priprave jedi, so podobne kuhinje tudi prek meje na Hrvaškem, v Avstriji in na Madžarskem. Nova knjiga Marije Fras je posebej zanimiva, ker nam prinaša recepte za vsakdanja in praznična kosila. V vsesplošnem pomanjkanju časa, ko stresni način življenja mnoge sili v hitre načine priprave hrane, nam avtorica z recepti za kosila ponovno odpira svet v osrednji dnevni obrok, čeprav ga je način življenja za mnoge premaknil iz opoldnevnega v večerni čas in ga združil kar z večerjo...“.

Podobno kot pri svojih predhodnih knjigah (Jedi naših babic – 1997; Prleška kuhinja – 1999; Sadje v prehrani – 2002; Dobra domača kosila – 2004; Zelenjava v prehrani – 2006; Stare prleške in prekmurske jedi za naše dni – 2007; Med v prehrani – 2008; Jedi na žlico - 2009), se je Marija Fras, avtorica nove knjige Kulinarične dobrote PPP, odpravila na podeželje, med ljudi in strokovnjake, se pogovarjala z gospodinjami, raznoraznimi strokovnjaki, in zapisovala. Tokrat je bila zlasti v obmejnih krajih, od Ormoža, čez Središče ob Dravi, Razkrižje, Petišovce, Dolgo vas, do Prosenjakovcev, Hodoša, Martinja, Kuzme, Cankove...Ugotavljala je kako se tradicionalna kuhinja ohranja v današnjih razmerah, kako gospodinje dandanašnje oblikujejo vsakdanje jedilnike, kaj se najde na mizah ob nedeljah in prazničnih dneh. Pri tem ugotavlja, da je bila prehrana ljudi na podeželju od nekdaj med tednom enostavnejša, ob praznikih in nedeljah so mize obložili izdatnejše, hrana je bila bolj raznolika. Avtorica tako ob zapisovanju receptov na kratko opozarja tudi prehranske navade ljudi na severovzhodnem robu naše domovine. Posebnost knjige je v tem, da vključuje tudi 30 receptov iz Porabja. Avtorica se je namreč podala onstran državne meje z Madžarsko in zapisala, kar so ji o pripravi jedi pripovedovale gospodinje v Števanovcih, Slovenski vesi na Gornjem Seniku. Knjiga, v kateri je 215 receptov ter veliko lepih fotografij in navodil o pomenu prehrane, bo gotovo dobrodošla vsem gospodinjam in drugim ljubiteljem dobre kulinarike, ter profesionalnim in ljubiteljskim kuharjem.

Avtorica Marija Fras je skupaj z založniki, širši javnosti svoj novi izdelek predstavila na posebni prireditvi v športni dvorani OŠ Kapela. Na predstavitvi omenjene knjige, kjer je ob pozdravu in moderiranju njene nekdanje sodelavke, upokojene ravnateljice OŠ Kapela Marije Mauko, in predstavnika Pomurske založbe d.d. sicer pa tudi urednika knjige, Ludvika Sočiča, je potekal tudi priložnosti kulturni program, v katerem sta nastopili Oktet Arion iz Ljutomera ter Trio violončelistov iz Ljutomera. Zraven je bilo nad 100 gostov in vseh tistih, ki so želeli spoznati novo knjigo. Samo knjigo so predstavili avtorica Marija Fras in urednik Ludvik Sočič. Zraven pa je bil tudi Lado Klar, ki je za knjigo prispeval fotografije, katere so nastale v raznih lokalih na severovzhodu države in v Porabju. Enako ni izostal niti oblikovalec knjige Dušan Antolin. Prisotne je pozdravil tudi radenski župan Janez Rihtarič, ki je avtorici, ki je mimogrede pred dnevi prejela občinsko priznanje, zahvalil za še eno odlično knjigo. Sicer pa, splošna ugotovitev je, da ima hrana pomembno socialno vlogo, saj se ob njej ljudje družijo v vsakodnevnem življenju, ob delu, počitku, ob praznikih in pomembnih dogodkih: rojstvu, poroki, praznovanju obletnic in smrti.

V današnjem sodobne času, tudi pri odločitvah, kam na počitnice, nima več odločilnega pomena destinacija, temveč prihaja v ospredje predvsem možnost raznovrstnih doživetij, kamor vsekakor sodi tudi kulinarika. Zato povsod, kjer namenjajo veliko pozornost stalnemu dvigu kakovosti storitev in bogatitvi ponudbe ter s tem raznolikosti doživetij, posebno pozornost namenjajo tudi pestrosti, predvsem domačih jedi, kar gotovo pomeni povezovanje bogatega kulinaričnega in etnološkega izročila ter turizma. In ko gre za kulinarično ponudbo in raznolikost skrajnjega severovzhoda države, predvsem Slovenskih goric, Prlekije in Prekmurja, ter tudi Porabja, že štirinajsto leto skrbi upokojena pedagoginja in pisateljica Marija Fras, ki nikakor ne miruje, saj samo potuje okrog in zbira recepte ter tako skrbi za ohranjanje naravne in kulturne dediščine, kamor sodi tudi kulinarika.

Marija Fras pravi, da se načini priprave hrane neprestano spreminjajo, različni so od vasi do vasi, celo od gospodinje do gospodinje. Veseli jo, da vedno več gospodinj in kuharic, uporablja žitne proizvode, stročnice, zelenjavo in sadje, žalosti pa, da je še vedno preveč uporabe živalskih maščob in prekajene svinjine. Sama vedno želi poudariti pomen zelenjave in sadja pa redkih, a kvalitetnih živil, kot so pira, najrazličnejše kaše, soja ipd. Ob tem avtorica upošteva pričakovanja tudi manj izkušenih gospodinj, da hrano pripravijo v čim krajšem času. Predvsem pa Marija Fras opozarja na pomen zdrave prehrane kot izjemno pomembne sestavine kvalitetnega življenja. Sploh pa uživanje hrane, ki jo pripravimo doma, iz domačih in povsem naravnih živil, predstavlja dobro, zdravo prehrano. Predlaga, da pomladi stopimo na vrt in si pridelamo zelenjavo kar sami, saj je dosti boljša kor tista, ki se pelje od daleč, celo z drugih celin. Izbrani recepti za jedi, opisane v tej knjigi, so primer dobre in zdrave prehrane. Res je, da so gospodinje nekoč kuhale brezmesne jedi iz tistega kar so pridelale na polju ali vrtu, toda že takrat so vedele, da je to zdrava in kakovostna hrana, čemur se danes nagibamo skorajda vsi. „Ob tem“, kot je povedal urednik Sočič, „ker so jedli veliko ajde, je bilo veliko otrok, saj je ajda naravni afrodiziak“.

Skratka 9. kuharska knjiga Marije Fras nam ponuja številne možnosti pri izbiranju kvalitetnih domačih jedi in pri v vključevanju domačega sadja in zelenjave v vsakdanje obroke hrane. Po njenem je pomembno, da so zraven tudi jedi, ki vsebujejo predvsem polnovredna žita in žitni proizvodi, kot so: rž, pšenica, pira, ječmen, koruta, oves, ajda, proso in riž, potem stročnice: fižol, grah, bob, leča, soja in čičerka. Ko pa gre za zelenjavo in sadje so zraven praktično vse vrste, predvsem pa: lisnata, korenasta, gomoljasta, cvetna zelenjava ter tudi plodovke. Veliko je tudi jedi s kislim zeljem in repo. Od mesa naj bi v ospredju bile ribe, ter tudi nemastna perutnina brez kože, pa pusta in nemastna svinjina, teletina in govedina...

In čeprav je večkrat povedala, da je to njen zadnji knjižni izdelek je gotovo, da se Marija Fras ne bo zaustavila vsaj do desete knjige, za katero že ima tematiko. Prav tako pisateljica in njena osebna prijateljica Bea Baboš je namreč predlagala, da bi 10. knjigo napisala pod naslovom: Domače vegetarijanske jedi ali pa Dobra domača hrana za vegetarijance.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zanimivosti Na knjižne police je prišla nova (9.) kuharska knjiga Marije Fras