Snopovci so se srečali s Kristino iz Kanade

SNOP 2018Na Izletniško turistični kmetiji Žökš pri Mlinarjevih, v Zgornjih Žerjavcih pri Lenartu, je konec minulega tedna potekalo srečanje »Nočnih ptičev«, poslušalcev skupnega nočnega radijskega programa imenovanega Snop. Srečanje, ki ga je pripravila Anica Maras – Pika, je bilo pravzaprav srečanje z zvesto poslušalko Snopa Kristino iz Kanade. Kristina, rojena Peserl, se je rodila v Jurovskem Dolu, v Kanadi pa živi že 52 let. Nadvse prijetnega srečanja, ki je bilo v celoti posvečeno Kristini, se je udeležilo 46 udeležencev iz cele Slovenije.

Zanimivo druženje „Nočnih ptičev

Puconci so gostili tradicionalni prireditvi Dödolijada (zmaga v Beltince) in Zlata kijanca (zmaga v Bodonce)

Dödölijada PuconciMinulo nedeljo je Kulturno-turistično društvo (KTD) Puconci, na igriščih ob puconski osnovni šoli pripravilo svoji tradicionalni prireditvi, 15. Dödolijado in 20. Zlata kijanco. Ob zanimivem kulinaričnem tekmovanju v pripravi priljubljene prekmurske jedi – dödolov, je potekala tudi kulinarična razstava domačih jedi, ob vseh teh dobrotah pa so se marsikomu pocedile sline. Pod žgočim soncem in odprtim ognjem, kar za tekmovalke in tekmovalce, ni bilo ravno prijetno, se je zbralo sedemnajst ekip, sestavljenih iz članov iz društev in vasi, ki so na svojevrsten način prikazali tradicionalno jed naših dedkov in babic.

Prijetne dišave po dödolih so pritegnile množice

Mariborske „lisičke" so se, z več kot 170 gobjimi vrstami, predstavile v sosednji Avstriji

Gobe LaafeldČeprav letošnje leto (vsaj doslej) ni posebej bogato z gobami, to ne pomeni, da ljubitelji gob in gobarjenja niso aktivni. Tudi članice in člani Gobarskega društva Lisička iz Maribora so pogosto v naravnem okolju, kajti kljub „gobarski suši", v gozdovih in na travnikih pogosto opazimo čudovite primerke gob, in se sprašujemo ali so morda užitne in tudi okusne? In ker nam strokovnjaki svetujejo, da uživamo samo tiste gobe, ki jih zanesljivo poznamo, potem je dobro, da se čim več naučimo o gobah, še posebej če smo njihov ljubitelj.

Ljubitelji gob v Pavlovi hiši

Najboljšo prleško gibanico je spekla ekipa TD Banovci

Prleška gibanicaLetošnji, 20. praznik občine Križevci je še posebej obogatila tudi tradicionalna prireditev „Prleška gibanica 2018", ki sta jo tudi tokrat pripravili Kulturno in izobraževalno društvo Kelih ter občina Križevci. Poleg ocenjevanja samih gibanic, so tudi letos razglasili vina, ki se priležejo omenjeni domači sladici, in fotografij. Žal je letošnji praznik tradicionalne prleške sladice krojilo vreme. Zaradi izjemno slabe vremenske napovedi je bila prireditev prvo soboto v septembru odpovedana, čeprav so se ljubitelji kulinarike in pohodništva iz cele Slovenije letos veselili predvsem kulinaričnega pohoda po občini Križevci. Zato je takrat potekalo le ocenjevanje prleških gibanic, naslednji dan pa je društvo Kelih, organizator prireditve, pripravilo razstavo ocenjenih prleških gibanic, ki je bila prava paša za oči. Navdušile so tudi fotografije, 15 jih je bilo, ki so prispele na fotonatečaj „Prleška gibanica 2018", jih je pa še vedno možno videti v avli občinske zgradbe v Križevcih.

Na letošnji prireditvi „Praznik gibanice

Brat Jože in sestra Nežka sta se poročila isti dan pred pol stoletja - nosečnost, mladoletnost, nižji stroški...

Zlata poroka RotarZa pokojna zakonca Roka in Gabrijelo Rotar iz Solčave, lepega, razpotegnjenega naselja z gručastim jedrom v ozki in globoki dolini reke Savinje, ki se razteza od soteske pred Logarsko dolino do sotočja Savinje s potokom Klobašo, je maj 1968 bil nekaj posebnega, veselega in čudovitega. Kako tudi ne, ko pa sta jima na isti dan v zakon stopila dva, izmed njunih treh otrok. Bil je najlepši pomladni mesec maj, ko sta se poročila hčerka Nežka in sedem let starejši sin Jože, tako da sta oba s svojima družinama, prav sedaj obeležila lep življenjski jubilej – 50. letnico zakona. Jože si je življenjsko sopotnico Marico našel na Hrvaškem, v Sinju, kjer je kot častnik JLA, po Splitu, imel svojo drugo službo, Nežka pa ni šla tako daleč, da bi si poiskala moža, saj je Silvestra Kogelnika našla v neposredni bližini. In prav njuna ljubezen je povzročila, da je hitro prišlo do dveh porok.

Ko brat in sestra hkrati praznujeta zlato poroko...

Kljub nekoliko slabšemu vremenu Radgonska noč 2018 odlično uspela

Radgonska nočPodobno kot že vrsto let, je tudi letos živahno sejemsko vzdušje ob odprtju Agre in Inpaka dopolnilo še pestro dogajanje v okviru tradicionalne prireditve „Radgonska noč 2018", ki je potekala na Trgu svobode v središču Gornje Radgone. Organizatorji Radgonske noči iz Zavoda Kultprotur in TD Majolka, so prireditev zasnovali kot prijeten dogodek za različne generacije in okuse. Vse skupaj bi se moralo začeti že zgodaj popoldan, z „Majolkino golažijado", ki pa je bila zaradi neugodnih vremenskih razmer žal odpovedana. Dogajanje se je tako pričelo z otroškim programom, ki se je, prav tako zaradi dežja, preselil v bližnje prostore Mladinskega centra.

Novi fosili „zažgali

Štajerci iz Hoč prijetno presenetili v Lendavi - tokrat je naslov šel v roko ekipi Turističnega društva Hoče

Bogračfest Lendava 2018V okviru festivala Vinarium je Lendava minulo soboto gostila tradicionalno največje tekmovanje v kuhanju bograča v državi, tradicionalni Bogračfest 2018. Kljub nekoliko turobnem in deževnem vremenu, ko so nekatere prireditve v Pomurju odpovedali, se je lendavsko dogajanje na etno in kulinaričnem dogodku začelo že zgodaj zjutraj, z budnico domačega pihalnega orkestra. Kmalu zatem so tekmovalci prevzeli potrebne sestavine za znamenito prekmursko jed, in se lotili urejanja tekmovalnih prostorov.

Na bogračfestu je kuhalo 84 ekip, mojstri bograča pa le trije

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Na knjižne police je prišla nova (9.) kuharska knjiga Marije Fras

 

KULINARIČNE DOBROTE PRLEKIJE, PREKMURJA IN PORABJA

Nad 100 obiskovalcev na predstavitvi zanimive knjige, že devete izpod peresa ugledne pedagoginje, pisateljice, aktivistke, kuharice in gospodinje, v njej pa poleg opisov in fotografij še kar 215 receptov

Knjiga kulinarikePotem, ko je v minulih trinajstih letih že spisala in izdala osem zanimivih in v javnosti dobro sprejetih knjig s »kulinarično – kuharsko« vsebino, je ugledna pisateljica, upokojena pedagoginja, kuharica in aktivistka na različnih področjih Marija Fras iz Paričjaka nad Radenci, pripravila že novo zanimivo branje. V založbi Pomurske založbe iz Murske Sobote je Marija Fras tokrat izdala še izjemno zanimivo knjigo z naslovom: Kulinarične dobrote Prlekije, Prekmurja in Porabja (PPP). Po uvodničarju Dragu Medvedu, knjiga zrcali, kakor „je slovenska kuhinja pisana slikanica mešanic med dunajsko – panonsko ali avstro – ogrsko kuhinjo, ki so jo s svojimi vsebinami napolnile kuhinje narodov nekdanje monarhije ter mediteransko in balkansko, vse pa se odlikujejo po specifičnih sestavinah in načinih priprave jedi, so podobne kuhinje tudi prek meje na Hrvaškem, v Avstriji in na Madžarskem. Nova knjiga Marije Fras je posebej zanimiva, ker nam prinaša recepte za vsakdanja in praznična kosila. V vsesplošnem pomanjkanju časa, ko stresni način življenja mnoge sili v hitre načine priprave hrane, nam avtorica z recepti za kosila ponovno odpira svet v osrednji dnevni obrok, čeprav ga je način življenja za mnoge premaknil iz opoldnevnega v večerni čas in ga združil kar z večerjo...“.

Podobno kot pri svojih predhodnih knjigah (Jedi naših babic – 1997; Prleška kuhinja – 1999; Sadje v prehrani – 2002; Dobra domača kosila – 2004; Zelenjava v prehrani – 2006; Stare prleške in prekmurske jedi za naše dni – 2007; Med v prehrani – 2008; Jedi na žlico - 2009), se je Marija Fras, avtorica nove knjige Kulinarične dobrote PPP, odpravila na podeželje, med ljudi in strokovnjake, se pogovarjala z gospodinjami, raznoraznimi strokovnjaki, in zapisovala. Tokrat je bila zlasti v obmejnih krajih, od Ormoža, čez Središče ob Dravi, Razkrižje, Petišovce, Dolgo vas, do Prosenjakovcev, Hodoša, Martinja, Kuzme, Cankove...Ugotavljala je kako se tradicionalna kuhinja ohranja v današnjih razmerah, kako gospodinje dandanašnje oblikujejo vsakdanje jedilnike, kaj se najde na mizah ob nedeljah in prazničnih dneh. Pri tem ugotavlja, da je bila prehrana ljudi na podeželju od nekdaj med tednom enostavnejša, ob praznikih in nedeljah so mize obložili izdatnejše, hrana je bila bolj raznolika. Avtorica tako ob zapisovanju receptov na kratko opozarja tudi prehranske navade ljudi na severovzhodnem robu naše domovine. Posebnost knjige je v tem, da vključuje tudi 30 receptov iz Porabja. Avtorica se je namreč podala onstran državne meje z Madžarsko in zapisala, kar so ji o pripravi jedi pripovedovale gospodinje v Števanovcih, Slovenski vesi na Gornjem Seniku. Knjiga, v kateri je 215 receptov ter veliko lepih fotografij in navodil o pomenu prehrane, bo gotovo dobrodošla vsem gospodinjam in drugim ljubiteljem dobre kulinarike, ter profesionalnim in ljubiteljskim kuharjem.

Avtorica Marija Fras je skupaj z založniki, širši javnosti svoj novi izdelek predstavila na posebni prireditvi v športni dvorani OŠ Kapela. Na predstavitvi omenjene knjige, kjer je ob pozdravu in moderiranju njene nekdanje sodelavke, upokojene ravnateljice OŠ Kapela Marije Mauko, in predstavnika Pomurske založbe d.d. sicer pa tudi urednika knjige, Ludvika Sočiča, je potekal tudi priložnosti kulturni program, v katerem sta nastopili Oktet Arion iz Ljutomera ter Trio violončelistov iz Ljutomera. Zraven je bilo nad 100 gostov in vseh tistih, ki so želeli spoznati novo knjigo. Samo knjigo so predstavili avtorica Marija Fras in urednik Ludvik Sočič. Zraven pa je bil tudi Lado Klar, ki je za knjigo prispeval fotografije, katere so nastale v raznih lokalih na severovzhodu države in v Porabju. Enako ni izostal niti oblikovalec knjige Dušan Antolin. Prisotne je pozdravil tudi radenski župan Janez Rihtarič, ki je avtorici, ki je mimogrede pred dnevi prejela občinsko priznanje, zahvalil za še eno odlično knjigo. Sicer pa, splošna ugotovitev je, da ima hrana pomembno socialno vlogo, saj se ob njej ljudje družijo v vsakodnevnem življenju, ob delu, počitku, ob praznikih in pomembnih dogodkih: rojstvu, poroki, praznovanju obletnic in smrti.

V današnjem sodobne času, tudi pri odločitvah, kam na počitnice, nima več odločilnega pomena destinacija, temveč prihaja v ospredje predvsem možnost raznovrstnih doživetij, kamor vsekakor sodi tudi kulinarika. Zato povsod, kjer namenjajo veliko pozornost stalnemu dvigu kakovosti storitev in bogatitvi ponudbe ter s tem raznolikosti doživetij, posebno pozornost namenjajo tudi pestrosti, predvsem domačih jedi, kar gotovo pomeni povezovanje bogatega kulinaričnega in etnološkega izročila ter turizma. In ko gre za kulinarično ponudbo in raznolikost skrajnjega severovzhoda države, predvsem Slovenskih goric, Prlekije in Prekmurja, ter tudi Porabja, že štirinajsto leto skrbi upokojena pedagoginja in pisateljica Marija Fras, ki nikakor ne miruje, saj samo potuje okrog in zbira recepte ter tako skrbi za ohranjanje naravne in kulturne dediščine, kamor sodi tudi kulinarika.

Marija Fras pravi, da se načini priprave hrane neprestano spreminjajo, različni so od vasi do vasi, celo od gospodinje do gospodinje. Veseli jo, da vedno več gospodinj in kuharic, uporablja žitne proizvode, stročnice, zelenjavo in sadje, žalosti pa, da je še vedno preveč uporabe živalskih maščob in prekajene svinjine. Sama vedno želi poudariti pomen zelenjave in sadja pa redkih, a kvalitetnih živil, kot so pira, najrazličnejše kaše, soja ipd. Ob tem avtorica upošteva pričakovanja tudi manj izkušenih gospodinj, da hrano pripravijo v čim krajšem času. Predvsem pa Marija Fras opozarja na pomen zdrave prehrane kot izjemno pomembne sestavine kvalitetnega življenja. Sploh pa uživanje hrane, ki jo pripravimo doma, iz domačih in povsem naravnih živil, predstavlja dobro, zdravo prehrano. Predlaga, da pomladi stopimo na vrt in si pridelamo zelenjavo kar sami, saj je dosti boljša kor tista, ki se pelje od daleč, celo z drugih celin. Izbrani recepti za jedi, opisane v tej knjigi, so primer dobre in zdrave prehrane. Res je, da so gospodinje nekoč kuhale brezmesne jedi iz tistega kar so pridelale na polju ali vrtu, toda že takrat so vedele, da je to zdrava in kakovostna hrana, čemur se danes nagibamo skorajda vsi. „Ob tem“, kot je povedal urednik Sočič, „ker so jedli veliko ajde, je bilo veliko otrok, saj je ajda naravni afrodiziak“.

Skratka 9. kuharska knjiga Marije Fras nam ponuja številne možnosti pri izbiranju kvalitetnih domačih jedi in pri v vključevanju domačega sadja in zelenjave v vsakdanje obroke hrane. Po njenem je pomembno, da so zraven tudi jedi, ki vsebujejo predvsem polnovredna žita in žitni proizvodi, kot so: rž, pšenica, pira, ječmen, koruta, oves, ajda, proso in riž, potem stročnice: fižol, grah, bob, leča, soja in čičerka. Ko pa gre za zelenjavo in sadje so zraven praktično vse vrste, predvsem pa: lisnata, korenasta, gomoljasta, cvetna zelenjava ter tudi plodovke. Veliko je tudi jedi s kislim zeljem in repo. Od mesa naj bi v ospredju bile ribe, ter tudi nemastna perutnina brez kože, pa pusta in nemastna svinjina, teletina in govedina...

In čeprav je večkrat povedala, da je to njen zadnji knjižni izdelek je gotovo, da se Marija Fras ne bo zaustavila vsaj do desete knjige, za katero že ima tematiko. Prav tako pisateljica in njena osebna prijateljica Bea Baboš je namreč predlagala, da bi 10. knjigo napisala pod naslovom: Domače vegetarijanske jedi ali pa Dobra domača hrana za vegetarijance.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zanimivosti Na knjižne police je prišla nova (9.) kuharska knjiga Marije Fras