V prekmurski vasi Kupšinci se ne bojijo za prihodnost kraja, saj imajo veliko otrok

Miklavž v KupšincihKupšinci so gotovo ena lepših in naprednejših vasi v murskosoboški mestni občini, kjer skoraj štiristo krajanov živi v sožitju in brez kakršnihkoli zapletov. Skupaj z društvi, kot so gasilsko in športno, Krajevna skupnost Kupšinci skrbi za družabno in društveno življenje v vasi, vzporedno z regionalno cesto Murska Sobota – Gederovci. V ospredju dogajanja v kraju, kjer se običajno zberejo vsi krajani ne gleda na njihovo starost, je med drugim obisk sv. Miklavža, ki še posebej razveseli otroke. Teh je, v primerjavi z nekaterimi demografsko ogroženimi prekmurskimi kraji, v Kupšincih kar veliko, kar je potrdil tudi tokratni obisk dobrotnika sv. Miklavža in hudobneža parklja. V domačem vaško-gasilskem domu se je v spremstvu staršev, dedkov, babic ali koga drugega, zbralo 44 pridnih malčkov, ki jih je sv. Miklavž obdaril. In ker so mu obljubili, da bodo še naprej pridni, jim je bradati možakar obljubil, da se srečajo spet čez leto dni. Zanimivo, tokrat starši za lepa darila svojim malčkom niso morali posegati v lastni žep, saj je za darila in pogostitev poskrbela KS Kupšinci.

Pridni otroci so z veseljem počakali sv. Miklavža

Na 23. martinovanju v Gornji Radgoni veliko navdušenih vinoljubov, veseljakov in drugih gostov

Martinovanje 2017Ne glede na to, da v vinskih kleteh oz. v sodnih že nekaj časa vre, ko se sladki mošt nekoliko hitreje kot običajno spreminja, ali se je spremenil v vino, se to »uradno« dogaja šele v »Martinovem tednu«, ko po številnih, zlasti vinorodnih mestih in krajih pripravljajo tradicionalne »Martinove prireditve«. In ena takšnih, pravzaprav ena večjih na severovzhodu države, je znova bila v Gornji Radgoni, ki sodi med pomembnejša slovenska vinogradniško - vinarska območja, in kjer so ob Sv. Martinu, dnevu ko se je mošt tudi "uradno" spremenil v vino, ponovno pripravili enkratno (23. po vrsti) martinovanje, ki je v lepem in sončnem vremenu pritegnilo veliko veseljakov, vinoljubov in sploh gostov od blizu in daleč, največ seveda iz Pomurja ter Slovenskih goric in sosednje Avstrije..., kar nekaj pa jih je iz drugih delov države prispelo tudi z avtobusi.

In mošt se je (uradno) spremenil v vino

Pred soboško Diano se vedno nekaj dogaja, saj so po bogračiadi sedaj pripravili 8. festival bujte repe - tokrat je nastopilo 15 ekip, zmagala pa je ekipa Mestnih četrti Murska Sobota

Bujta repaNa Slovenski ulici, pred hotelom Diana v Murski Soboti je konec tedna potekal 8. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju je tokrat sodelovalo nekoliko manj (15) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank in posameznikov, saj bodo kmalu predsedniške volitve. Festival bujte repe je ena večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju. Strokovna komisija, katere predsednica je bila Zdenka Tompa, člana pa še dva vrhunska kuharska strokovnjaka, Janez Gjergjek in Branko Časar, je budno spremljala ves potek kuhanja, na koncu je ocenila tudi okus in vonj jedi.

Dišalo je po Prekmurski dobroti - bujti repi

Malčki med starostniki

DSO medgeneracijsko sodelovanjeDnevi ob izteku letošnjega poletja in pričetku jeseni so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona minili v prijetnem vzdušju medgeneracijskega sodelovanja. Tako so se stanovalci DSO Gornja Radgona, z veseljem odzvali povabilu bližnjega Vrtca Manka Golarja, in se tako tudi letos udeležili njihove tradicionalne trgatve. Skupaj z otroci so polnili vedra in püte, iz preše pa je tekel sladki sok, s katerim so si ob druženju postregli. Ob zaključku so jih zaposleni in otroci vrtca pogostili še z domačim pecivom in namazanimi kruhki. Lepo je bilo in starostniki za drugo leto držijo ponovno pesti za dobro letino in čim manj toče.

Prijetno in poučno medgeneracijsko sodelovanje

Poleg koncerta tamburašev, še odprtje likovne razstave

DSO tamburašiV Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, pogosto, zlasti ob raznih priložnostih organizirajo pestre kulturne in družabne prireditve, ki so namenjene tako stanovalcem doma kakor tudi zunanjim obiskovalcem. Tako je, med drugim, številna publika, v polni dvorani DSO prisluhnila skladbam Tamburaške skupine KD Peter Dajnko iz Črešnjevcev. Poseben aplavz so si prislužili tudi zato, ker so bili pripravljeni nastopiti namesto skupine, ki je bila prvotno planirana, a je žal svoj nastop v zadnjem trenutku odpovedala.

Tamburice, slike, harmonika...v domu starejših

Nekateri se niso videli že desetletja!

Obletnica OŠ StogovciV tem jesenskem času, ko predvsem kmetovalci in ljubiteljski pridelovalci, s polj in vrtov, iz sadovnjakov in vinogradov, pospravljajo darove narave, se vrstijo tudi takšna in drugačna srečanja nekdanjih sošolcev. In tako se spet posebej potrjuje, da se šele ko se nam življenje prevesi v drugo polovico stoletja, torej ko smo že v »objemu« Abrahama, še posebej zavemo, kako pomembno je ohranjanje in poglabljanje prijateljstva iz mladosti. In to so potrdili tudi večinoma že babice in dedki iz Apaške doline, ki so natanko pred pol stoletja skupaj zapustili šolske klopi osemletke v Stogovcih. Obžalovali so sicer, da v omenjenem šolskem okolišu na zahodni strani Apaške doline ni več veliko otrok in je njihova nekdanja šola, sedaj podružnična šola v okviru OŠ Apače.

Po pol stoletja so se srečali šolarji, ki so osemletko končali na OŠ Stogovci

Tudi druženje je terapija za invalide

Invalidi GRPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti.

Radgonski invalidi so se srečali na Turistični kmetiji Benko

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Na knjižne police je prišla nova (9.) kuharska knjiga Marije Fras

 

KULINARIČNE DOBROTE PRLEKIJE, PREKMURJA IN PORABJA

Nad 100 obiskovalcev na predstavitvi zanimive knjige, že devete izpod peresa ugledne pedagoginje, pisateljice, aktivistke, kuharice in gospodinje, v njej pa poleg opisov in fotografij še kar 215 receptov

Knjiga kulinarikePotem, ko je v minulih trinajstih letih že spisala in izdala osem zanimivih in v javnosti dobro sprejetih knjig s »kulinarično – kuharsko« vsebino, je ugledna pisateljica, upokojena pedagoginja, kuharica in aktivistka na različnih področjih Marija Fras iz Paričjaka nad Radenci, pripravila že novo zanimivo branje. V založbi Pomurske založbe iz Murske Sobote je Marija Fras tokrat izdala še izjemno zanimivo knjigo z naslovom: Kulinarične dobrote Prlekije, Prekmurja in Porabja (PPP). Po uvodničarju Dragu Medvedu, knjiga zrcali, kakor „je slovenska kuhinja pisana slikanica mešanic med dunajsko – panonsko ali avstro – ogrsko kuhinjo, ki so jo s svojimi vsebinami napolnile kuhinje narodov nekdanje monarhije ter mediteransko in balkansko, vse pa se odlikujejo po specifičnih sestavinah in načinih priprave jedi, so podobne kuhinje tudi prek meje na Hrvaškem, v Avstriji in na Madžarskem. Nova knjiga Marije Fras je posebej zanimiva, ker nam prinaša recepte za vsakdanja in praznična kosila. V vsesplošnem pomanjkanju časa, ko stresni način življenja mnoge sili v hitre načine priprave hrane, nam avtorica z recepti za kosila ponovno odpira svet v osrednji dnevni obrok, čeprav ga je način življenja za mnoge premaknil iz opoldnevnega v večerni čas in ga združil kar z večerjo...“.

Podobno kot pri svojih predhodnih knjigah (Jedi naših babic – 1997; Prleška kuhinja – 1999; Sadje v prehrani – 2002; Dobra domača kosila – 2004; Zelenjava v prehrani – 2006; Stare prleške in prekmurske jedi za naše dni – 2007; Med v prehrani – 2008; Jedi na žlico - 2009), se je Marija Fras, avtorica nove knjige Kulinarične dobrote PPP, odpravila na podeželje, med ljudi in strokovnjake, se pogovarjala z gospodinjami, raznoraznimi strokovnjaki, in zapisovala. Tokrat je bila zlasti v obmejnih krajih, od Ormoža, čez Središče ob Dravi, Razkrižje, Petišovce, Dolgo vas, do Prosenjakovcev, Hodoša, Martinja, Kuzme, Cankove...Ugotavljala je kako se tradicionalna kuhinja ohranja v današnjih razmerah, kako gospodinje dandanašnje oblikujejo vsakdanje jedilnike, kaj se najde na mizah ob nedeljah in prazničnih dneh. Pri tem ugotavlja, da je bila prehrana ljudi na podeželju od nekdaj med tednom enostavnejša, ob praznikih in nedeljah so mize obložili izdatnejše, hrana je bila bolj raznolika. Avtorica tako ob zapisovanju receptov na kratko opozarja tudi prehranske navade ljudi na severovzhodnem robu naše domovine. Posebnost knjige je v tem, da vključuje tudi 30 receptov iz Porabja. Avtorica se je namreč podala onstran državne meje z Madžarsko in zapisala, kar so ji o pripravi jedi pripovedovale gospodinje v Števanovcih, Slovenski vesi na Gornjem Seniku. Knjiga, v kateri je 215 receptov ter veliko lepih fotografij in navodil o pomenu prehrane, bo gotovo dobrodošla vsem gospodinjam in drugim ljubiteljem dobre kulinarike, ter profesionalnim in ljubiteljskim kuharjem.

Avtorica Marija Fras je skupaj z založniki, širši javnosti svoj novi izdelek predstavila na posebni prireditvi v športni dvorani OŠ Kapela. Na predstavitvi omenjene knjige, kjer je ob pozdravu in moderiranju njene nekdanje sodelavke, upokojene ravnateljice OŠ Kapela Marije Mauko, in predstavnika Pomurske založbe d.d. sicer pa tudi urednika knjige, Ludvika Sočiča, je potekal tudi priložnosti kulturni program, v katerem sta nastopili Oktet Arion iz Ljutomera ter Trio violončelistov iz Ljutomera. Zraven je bilo nad 100 gostov in vseh tistih, ki so želeli spoznati novo knjigo. Samo knjigo so predstavili avtorica Marija Fras in urednik Ludvik Sočič. Zraven pa je bil tudi Lado Klar, ki je za knjigo prispeval fotografije, katere so nastale v raznih lokalih na severovzhodu države in v Porabju. Enako ni izostal niti oblikovalec knjige Dušan Antolin. Prisotne je pozdravil tudi radenski župan Janez Rihtarič, ki je avtorici, ki je mimogrede pred dnevi prejela občinsko priznanje, zahvalil za še eno odlično knjigo. Sicer pa, splošna ugotovitev je, da ima hrana pomembno socialno vlogo, saj se ob njej ljudje družijo v vsakodnevnem življenju, ob delu, počitku, ob praznikih in pomembnih dogodkih: rojstvu, poroki, praznovanju obletnic in smrti.

V današnjem sodobne času, tudi pri odločitvah, kam na počitnice, nima več odločilnega pomena destinacija, temveč prihaja v ospredje predvsem možnost raznovrstnih doživetij, kamor vsekakor sodi tudi kulinarika. Zato povsod, kjer namenjajo veliko pozornost stalnemu dvigu kakovosti storitev in bogatitvi ponudbe ter s tem raznolikosti doživetij, posebno pozornost namenjajo tudi pestrosti, predvsem domačih jedi, kar gotovo pomeni povezovanje bogatega kulinaričnega in etnološkega izročila ter turizma. In ko gre za kulinarično ponudbo in raznolikost skrajnjega severovzhoda države, predvsem Slovenskih goric, Prlekije in Prekmurja, ter tudi Porabja, že štirinajsto leto skrbi upokojena pedagoginja in pisateljica Marija Fras, ki nikakor ne miruje, saj samo potuje okrog in zbira recepte ter tako skrbi za ohranjanje naravne in kulturne dediščine, kamor sodi tudi kulinarika.

Marija Fras pravi, da se načini priprave hrane neprestano spreminjajo, različni so od vasi do vasi, celo od gospodinje do gospodinje. Veseli jo, da vedno več gospodinj in kuharic, uporablja žitne proizvode, stročnice, zelenjavo in sadje, žalosti pa, da je še vedno preveč uporabe živalskih maščob in prekajene svinjine. Sama vedno želi poudariti pomen zelenjave in sadja pa redkih, a kvalitetnih živil, kot so pira, najrazličnejše kaše, soja ipd. Ob tem avtorica upošteva pričakovanja tudi manj izkušenih gospodinj, da hrano pripravijo v čim krajšem času. Predvsem pa Marija Fras opozarja na pomen zdrave prehrane kot izjemno pomembne sestavine kvalitetnega življenja. Sploh pa uživanje hrane, ki jo pripravimo doma, iz domačih in povsem naravnih živil, predstavlja dobro, zdravo prehrano. Predlaga, da pomladi stopimo na vrt in si pridelamo zelenjavo kar sami, saj je dosti boljša kor tista, ki se pelje od daleč, celo z drugih celin. Izbrani recepti za jedi, opisane v tej knjigi, so primer dobre in zdrave prehrane. Res je, da so gospodinje nekoč kuhale brezmesne jedi iz tistega kar so pridelale na polju ali vrtu, toda že takrat so vedele, da je to zdrava in kakovostna hrana, čemur se danes nagibamo skorajda vsi. „Ob tem“, kot je povedal urednik Sočič, „ker so jedli veliko ajde, je bilo veliko otrok, saj je ajda naravni afrodiziak“.

Skratka 9. kuharska knjiga Marije Fras nam ponuja številne možnosti pri izbiranju kvalitetnih domačih jedi in pri v vključevanju domačega sadja in zelenjave v vsakdanje obroke hrane. Po njenem je pomembno, da so zraven tudi jedi, ki vsebujejo predvsem polnovredna žita in žitni proizvodi, kot so: rž, pšenica, pira, ječmen, koruta, oves, ajda, proso in riž, potem stročnice: fižol, grah, bob, leča, soja in čičerka. Ko pa gre za zelenjavo in sadje so zraven praktično vse vrste, predvsem pa: lisnata, korenasta, gomoljasta, cvetna zelenjava ter tudi plodovke. Veliko je tudi jedi s kislim zeljem in repo. Od mesa naj bi v ospredju bile ribe, ter tudi nemastna perutnina brez kože, pa pusta in nemastna svinjina, teletina in govedina...

In čeprav je večkrat povedala, da je to njen zadnji knjižni izdelek je gotovo, da se Marija Fras ne bo zaustavila vsaj do desete knjige, za katero že ima tematiko. Prav tako pisateljica in njena osebna prijateljica Bea Baboš je namreč predlagala, da bi 10. knjigo napisala pod naslovom: Domače vegetarijanske jedi ali pa Dobra domača hrana za vegetarijance.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zanimivosti Na knjižne police je prišla nova (9.) kuharska knjiga Marije Fras