Otilija in Anton sta imela 10 otrok in skupno 572 potomcev

Rodbina SlodnjakDandanes, ko imamo vedno manj časa za takšna in drugačna srečanja ter druženja, so še posebej dobrodošla srečanja svojcev in sorodnikov. Zato niti ne preseneča, da je bilo izjemno prijetno, prisrčno, zabavno in celo ganljivo srečanje potomcev družine Otilije in Antona Slodnjak, ki sta bila rojena davnega leta 1880 v Rotmanu, v občini Juršinci v Slovenskih Goricah. Srečanje je ob pomoči drugih prizadevnih članov pripravljalnega odbora, organiziral Jože Slodnjak iz Maribora, ki nam je ob tem povedal: »To je bilo 7. srečanje potomcev naših prednikov Otilije in Antona Slodnjaka.

Na 7. srečanje rodbine Slodnjak je prišlo nad 250 sorodnikov

Slovenci in Avstrijci med Weitersfeldu in Sladkim Vrhom složno skočili v Muro

Mura Veliki skokLetošnjemu Velikemu skoku/Big Jump so se blizu broda na Muri med Trnovim ob Muri (Weitersfeldu) in Sladkim Vrhom pridružili tako Avstrijci kot Slovenci. Tako so se natanko ob 15.00  pridružili tisočim Evropejcem, ki so skočili v vse večje reke in jezera, da bi tako opozorili na njihovo veliko bogastvo. Veliki skok je tokrat že drugič potekal na tem mestu in je signal Evropi, ki nas opominja na potrebo po zaščiti naših voda, hkrati pa opozarja na čiste reke. Obenem pa je bil še en poziv, da mora Mura na tem delu in v celotni Sloveniji teče brez ovir. Koordinator kampanje Rešimo Muro Stojan Habjanič je ob tem povedal: "Tudi danes je tukaj očitno, da reke ne damo. Reka je del življenja, ljudje so se preselili k reki, jo znova vzljubili, tako kot je bilo to nekoč blizu njihovih življenj in tako življenje si predstavljamo tudi v prihodnje tako ob mejni reki kot vzdolž celotne reke v Sloveniji."

Z Velikim skokom so opozorili na pomen reke Mure

Najmlajši Luka z osmimi, najstarejših Ivan s 73 leti!

Harmonikarji KonjiščeKljub veliki vročini, ki je pritiskala je minuli konec tedna znova bilo veselo in razigrano v idiličnem turistično rekreacijskem centru (TRC) Zgornje Konjišče. V organizaciji Turističnega društva Čemaž – Apaške doline je namreč v sencah potekal 11. „Veseli popoldan s harmonikarji", ko so številni, predvsem mladi ljubiteljski harmonikarji raztegnili meh. Tokrat je v Zgornje Konjišče prišlo 11 mladih glasbenikov iz širšega območja skrajnjega severovzhoda Slovenije, iz Štajerske in Pomurja. Med udeleženci kaže omeniti predvsem najmlajšega udeleženca Luko Kaučiča iz bližnjega Podgorja in 73-letnega Ivana Pompergerja iz Sladkega Vrha, njuna razlika v letih pa je znašala kar 65 let. V okviru prireditve, na kateri se je zbralo tudi veliko število obiskovalcev in gostov od blizu in daleč, tudi z druge strani reke Mure, iz sosednje Avstrije, so se mnogi razveselili z bogatimi dobitki na srečelovu, ki so ga med drugim pripravili.

Harmonikarji so enajstič raztegnili meh v Zgornjem Konjišču

MK Lisjak, ki velja za enega bolj dejavnih na tem območju, pripravil 15. srečanje motoristov

Motoristi KonjiščeVišje temperature in sončno vreme so na ceste že od marca in aprila naprej privabile mnogo motoristov, med katerimi so tudi člani Motorističnega kluba Lisjak iz Apaške doline (MK Lisjak), ki po svoji aktivnosti in angažiranosti, zlasti pri prometni varnosti, velja za enega bolj dejavnih motorističnih klubov pri nas. Ena njihovih osrednjih aktivnosti je organizacija tradicionalnega motorističnega srečanja, ki je tudi letos potekalo ob izteku šolskega leta in meseca junija, v Zgornjem Konjišču. Letošnje, že kar 15. srečanje zapovrstjo, je torej tudi letos potekalo na območju občine Apače, natančneje na lokaciji ribiškega doma v Zgornjem Konjišču, a se veseljaki na enoslednih kolesih niso zadovoljili samo s tem, temveč so imeli več aktivnosti.

Motoristi so se srečali v Zgornjem Konjišču

Tjaša pred Anejem in Renejem

Otročki dan MahovciŠportno-turistično društvo Mahovci, ki je nekakšen nosilec družabnega življenja v domači vasi v Apaški dolini, je tudi letos pripravilo tradicionalni otroški dan. Na športnem centru v Mahovcih so za male in nekoliko večje otroke pripravili dve otroški igrali in sicer, gasilka in fusbal na štangi. Prav tako so organizirali dejavnosti za otroke, in sicer tekmo med dvema vodnima balonoma, ki je bila najbolj priljubljena med otroci, ki so prišli iz širšega območja Apaške doline. Na koncu so trije najboljši (1. Tjaša Horvat, 2. Anej Dresler, 3. Rene Leopold) udeleženci dobili priznanje za dosežena mesta in pa majhne praktične nagrade.

Malčki so se zabavali na „otroškem dnevu

Tudi sveta maša za stanovalce domov za starejše iz občine Sv. Jurij ob Ščavnici

StarejšiNa Stari Gori je potekalo zanimivo in prisrčno srečanje občanov občine Sv. Jurij ob Ščavnici, ki bivajo v Domu starejših v Gornji Radgoni in Domu Lukavci in ga je ob pomoči Občinske organizacije RK in Društva podeželskih žena občine Sv. Jurij ob Ščavnici, pripravila domača občina. Drugo srečanje se je pričelo z obiskom sv. maše v cerkvi Sv. Duha na Stari Gori, ki jo je daroval duhovni pomočnik župnije Sv. Jurij ob Ščavnici, Mirko Rakovec. Pred pričetkom maše je stanovalce in njihove spremljevalce pozdravil župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Miroslav Petrovič, ki je povedal, kako je namen srečanja, da jih vsako leto vsaj enkrat povabijo v občino, od koder jih je pot zanesla v domove za starejše.

Župan sprejel občane, ki živijo v domovih

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Vsak slovenec popije 12 litrov slovenskega vina

 

V Vinski družbi Slovenije ugotavljajo, da je prodaja vina na domačem trgu v 2010 porasla, izvoz pa je padel

Vino Radgonskih GoricGlede na to, da Slovenija spada med pomembnejše pridelovalce kakovostnih vin niti ne preseneča, da je „napitek“ iz grozdja med Slovenkami in Slovenci zelo priljubljen. Tako je od skupne prodaja slovenskega vina, v letu 2010 (29 milijonov litrov), kar 24 milijonov litrov prodanih na domačem trgu. Po drugi strani pa je le pet milijonov litrov slovenskih vin prodanih na tujih trgih. Tako se je prodaja na domačem trgu se je lani v primerjavi z letom 2009 povečala za 14 odstotkov, na tujem pa je padla za 4,7 odstotka. In če je verjeti tem podatkom, potem je vsak državljan Slovenije lani popil 12 litrov slovenskega vina. Če temu prištejemo še uvožena vina ter „neprijavljena“ vina, potem je jasno, da Slovenci sodimo med tiste zemljane, ki popijejo veliko vina, in žal tudi drugih alkoholnih pijač. Po uradnih podatkih vsak Slovenec letno povprečno popije 37 litrov, po drugi strani pa denimo vsak Indijec (V Indiji je 1,17 milijarde ljudi, ki popijejo letno 1,8 milijona litrov vina, hkrati pa 4,5 milijarde litrov piva) povprečno popije le 9 ml vina.

Kakorkoli že, kot je povedal direktor Vinske družbe Slovenije Dušan Brejc, je slovenski domači trg vina že nasičen, a se je prodaja le povečala predvsem zaradi sloga in kakovosti. Na domačem trgu se je sicer povečal delež deželnih vin, kar je pripisati krizi, ki potrošnike usmerja k cenejšim vinom. „Delež vrhunskih vin na domačem trgu se je zmanjšal, kakovostna vina pa ostajajo na razmeroma stabilnem deležu. Bela vina rahlo rastejo, rdeča kažejo rahel padec. Po nekajletni rasti je opaziti manjši padec rosejev, peneča vina pa izkazujejo rast, posebej roseji“, je pojasnil Brejc

Izvoz slovenskega vina se je lani zmanjšal zato, ker se je zmanjšala prodaja odprtega vina. Prodaja tega vina že leta beleži padec, lani pa se je v primerjavi z letom 2009 še prepolovila.

Prodaja ustekleničenih vin se je na tujih trgih sicer lani povečala za 62 odstotkov, pri čemer se je za skoraj milijon litrov povečal izvoz belih vin, podvojil se je izvoz rdečih vin. Slovenija sicer 76 odstotkov belih vin izvozi v tretje države, kjer prednjači Kitajska, sledijo pa ji Hrvaška, ZDA, Italija, BiH, Nemčija in Srbija. V države EU Slovenija izvozi 65 odstotkov rdečih vin. Kot poudarja Brejc, so do leta 2009 trije največji slovenski izvozniki vina (Puklavecfriends, Goriška Brda, Vipavska klet) večino svojega vina prodali v gostinstvu in ne v trgovini. Izvozne cene so zato narasle, in sicer se je povprečna izvozna cena med leti 2008 in 2010 v povprečju zvišala 10 odstotkov letno. Družbeniki Vinske družbe Slovenije, ki izvozijo približno 90 odstotkov vsega slovenskega vina, se z uvozom po drugi strani skorajda ne ukvarjajo, tako ga v letu 2009 praktično ni bilo, lani pa je znašal manj kot 300.000 litrov.

Slovenija sicer od leta 2006 beleži rast uvoženih vin (lani je presegel sedem milijonov litrov), pri čemer prevladuje uvoz iz Italije, Madžarske in Makedonije. To vino v povprečju ne preseže cene enega evra na liter in večinoma konča na policah diskontnih verig. Bistveno višjo povprečno ceno, ki preseže tri evre na liter, dosegajo le vina, uvožena iz Francije, pa tudi tista iz Španije, Čila, Hrvaške in Avstralije, vendar je skupna količina uvoženih dražjih vin relativno majhna in znaša od 300.000 do 600.000 litrov. Dušan Brejc ne zanika, da se v Sloveniji soočamo z vinsko krizo. Zaloge namreč naraščajo, hkrati pa tudi uvoz narašča hitreje, kot bi si želeli. „Naš odgovor temu je, da je treba nujno znižati obseg sive ekonomije. Sivi trg namreč presega 40 odstotkov javne prodaje“, je oster Brejc.

Slovenski vinarji so se sicer z ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dogovorili, da promocijske ukrepe zožijo na tri ciljne sejemske nastope, hkrati pa se z ministrstvom dogovarjajo o treh ključnih izvoznih trgih, ki bodo deležni ukrepov kmetijske politike. Brejc je namreč prepričan, da brez večje osredotočenosti na ciljne trge ne bomo postali vinska destinacija...

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zanimivosti Vsak slovenec popije 12 litrov slovenskega vina