Šola več ne stoji, prijateljstva pa so ostala

Sošolci Spodnja ŠčavnicaNa Turistični kmetiji Hari v Spodnji Ščavnici je potekalo izjemno zanimivo, prijetno in veselo srečanje nekdanjih učencev in učiteljev OŠ Spodnja Ščavnica. Sami dedki in babice, kjer so tudi najmlajši stari okoli 70 let, so se srečali v prekrasnem okolju, kjer je prebujajoča narava ozelenila Ščavniško dolino, na katero seže pogled s Harijeve lepo urejene turistične postojanke. Zbrani učenke in učenci so se ob pogledu v dolino ozirali, da bi uzrli njihovo nekdanjo šolo, ki jim je dajala znanje za življenje. Zastonj! Kajti šole ni več, porušena je in na tem prostoru sedaj stoji mogočni stanovanjski blok, v katerem živi nova mladost.

Srečali so se babice in dedki, učenci nekdanje OŠ Spodnja Ščavnica

Za veselo vzdušje sta poskrbela sin in vnukinja!

Biserna poroka MagušaLe redkim zakonskim parom je dano, da bi dočakali 60 let skupnega zakonskega življenja, saj se eni že prej ločijo, drugi pa prej zapustijo ta svet. Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša v občini Sv. Jurij ob Ščavnici, pa sta ta visoki jubilej – biserno poroko dočakala in proslavila skupaj z najbližjimi sorodniki in prijatelji. Slavje ob bisernem zakonskem jubileju Magušovih se je začel v farni cerkvi Sv. Jurija ob Ščavnici, kjer je zahvalno mašo, ob sodelovanju p. Lavrencija, daroval domači župnik Boštjan Ošlaj.

Zavidljivo biserno poroko sta praznovala Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša

Od Črešnjevcev, skozi Mele, do Lisjakove struge

Čistilna akcija TD MajolkaČlanice in člani enega najbolj dejavnih društev na radgonskem območju, Turistično društvo Majolka je pripravilo tradicionalno čistilno akcijo. Prijavili so se tudi na natečaj "Moja reka si", na Turistični zvezi Slovenije, kjer so jih oglaševali. Same čistilne akcije, ki je potekala na širšem območju vzhodnega dela radgonske občine, se je udeležilo 15 članic in članov društva. „Dobili smo se pred trgovino Klasek v Črešnjevcih, kjer smo se razdelili v dve skupini.

Polne vreče odpadne embalaže od pijač v gozdu „Gaj

Začela se je sezona kresovanj in prijetnih druženj

Kres Lisjakova strugaPodobno kot že 17 minulih let, so radgonski ribiči ter njihovi družinski člani in simpatizerji ter tudi drugi gostje, veliki petek preživeli ob „tabornem ognju" in slastnih pečenih ribah. Že leta 2000 so namreč radgonski ribiči združili spomladansko čistilno akcijo ob svojem ribniku in ribiški hiši, v Lisjakovi strugi, kjer je spomladi veliko suhega vejevja in neuporabnega lesa, s prižigom kresa. Od začetka so prireditev imenovali „Srečanje ob tabornem ognju", ker pa je prireditev vsako leto za velikonočne praznike, natančneje na „postni" Veliki petek, sedaj temu rečejo „Velikonočno kresovanje".

Ribiči so zakurili v Lisjakovi strugi

Pomurci in Štajerci med 571 igralci, dobili novega kralja družabne kartaške igre

Kartanje šnopsaDolgi in mrzli zimski večeri, zlasti ob vikendih, so za mnoge Prekmurce, Prleke in Štajerce, poleg pikada, fliperja, namiznega nogometa in biljarda, namenjeni predvsem kartaškim (šnops) turnirjem in še nekaterim družabnim igram, ki so dobrodošle za druženje in krajšanje časa. Prav s takšnimi dogodki, predvsem družabnimi igrami in sploh druženji, se ukvarjajo mladi in manj mladi na skrajnjem severovzhodu države, s čimer potrjujejo, da televizija, internet, FB in sploh računalniki le niso povsem zastrupili večine ljudi, ki so se bolj kot ne prenehali družiti s prijatelji, sosedi, znanci in celo s svojimi domačimi.

Milan Niderl iz Gederovcev „Kralj šnopsa 2018

Ob druženju še izobraževanje kmečkih žensk

Društvo kmečkih žena ApačeDruštvo Kmečkih žena Apače, ki ga že dolgo vodi predsednica Ema Škrobar, med drugim skrbi tudi za dobro počutje svojih članic, ki jih je v društvu okoli 80. Tako vsako leto v začetku marca, nekako pred dnevom žena, pripravijo srečanje, ki predstavlja prijetno druženje in tudi izobraževanje članic društva. Tokrat so srečanje, ki je potekalo na Turistični kmetiji Marko v Nasovi, začeli z enim takšnim izobraževanje, in sicer s predavanjem vrtnarske strokovnjakinje Brigita Bukovec iz Vrtnarstva Kurbus. Predavala je o presajanju balkonskih rož in vzdrževanje orhidej, katere so v „Tropskem raju" pri Kurbusu na Meleh na ogled vse do 18. marca.

V Nasovi je potekalo prijetno srečanje članic DKŽ Apače

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Vsak slovenec popije 12 litrov slovenskega vina

 

V Vinski družbi Slovenije ugotavljajo, da je prodaja vina na domačem trgu v 2010 porasla, izvoz pa je padel

Vino Radgonskih GoricGlede na to, da Slovenija spada med pomembnejše pridelovalce kakovostnih vin niti ne preseneča, da je „napitek“ iz grozdja med Slovenkami in Slovenci zelo priljubljen. Tako je od skupne prodaja slovenskega vina, v letu 2010 (29 milijonov litrov), kar 24 milijonov litrov prodanih na domačem trgu. Po drugi strani pa je le pet milijonov litrov slovenskih vin prodanih na tujih trgih. Tako se je prodaja na domačem trgu se je lani v primerjavi z letom 2009 povečala za 14 odstotkov, na tujem pa je padla za 4,7 odstotka. In če je verjeti tem podatkom, potem je vsak državljan Slovenije lani popil 12 litrov slovenskega vina. Če temu prištejemo še uvožena vina ter „neprijavljena“ vina, potem je jasno, da Slovenci sodimo med tiste zemljane, ki popijejo veliko vina, in žal tudi drugih alkoholnih pijač. Po uradnih podatkih vsak Slovenec letno povprečno popije 37 litrov, po drugi strani pa denimo vsak Indijec (V Indiji je 1,17 milijarde ljudi, ki popijejo letno 1,8 milijona litrov vina, hkrati pa 4,5 milijarde litrov piva) povprečno popije le 9 ml vina.

Kakorkoli že, kot je povedal direktor Vinske družbe Slovenije Dušan Brejc, je slovenski domači trg vina že nasičen, a se je prodaja le povečala predvsem zaradi sloga in kakovosti. Na domačem trgu se je sicer povečal delež deželnih vin, kar je pripisati krizi, ki potrošnike usmerja k cenejšim vinom. „Delež vrhunskih vin na domačem trgu se je zmanjšal, kakovostna vina pa ostajajo na razmeroma stabilnem deležu. Bela vina rahlo rastejo, rdeča kažejo rahel padec. Po nekajletni rasti je opaziti manjši padec rosejev, peneča vina pa izkazujejo rast, posebej roseji“, je pojasnil Brejc

Izvoz slovenskega vina se je lani zmanjšal zato, ker se je zmanjšala prodaja odprtega vina. Prodaja tega vina že leta beleži padec, lani pa se je v primerjavi z letom 2009 še prepolovila.

Prodaja ustekleničenih vin se je na tujih trgih sicer lani povečala za 62 odstotkov, pri čemer se je za skoraj milijon litrov povečal izvoz belih vin, podvojil se je izvoz rdečih vin. Slovenija sicer 76 odstotkov belih vin izvozi v tretje države, kjer prednjači Kitajska, sledijo pa ji Hrvaška, ZDA, Italija, BiH, Nemčija in Srbija. V države EU Slovenija izvozi 65 odstotkov rdečih vin. Kot poudarja Brejc, so do leta 2009 trije največji slovenski izvozniki vina (Puklavecfriends, Goriška Brda, Vipavska klet) večino svojega vina prodali v gostinstvu in ne v trgovini. Izvozne cene so zato narasle, in sicer se je povprečna izvozna cena med leti 2008 in 2010 v povprečju zvišala 10 odstotkov letno. Družbeniki Vinske družbe Slovenije, ki izvozijo približno 90 odstotkov vsega slovenskega vina, se z uvozom po drugi strani skorajda ne ukvarjajo, tako ga v letu 2009 praktično ni bilo, lani pa je znašal manj kot 300.000 litrov.

Slovenija sicer od leta 2006 beleži rast uvoženih vin (lani je presegel sedem milijonov litrov), pri čemer prevladuje uvoz iz Italije, Madžarske in Makedonije. To vino v povprečju ne preseže cene enega evra na liter in večinoma konča na policah diskontnih verig. Bistveno višjo povprečno ceno, ki preseže tri evre na liter, dosegajo le vina, uvožena iz Francije, pa tudi tista iz Španije, Čila, Hrvaške in Avstralije, vendar je skupna količina uvoženih dražjih vin relativno majhna in znaša od 300.000 do 600.000 litrov. Dušan Brejc ne zanika, da se v Sloveniji soočamo z vinsko krizo. Zaloge namreč naraščajo, hkrati pa tudi uvoz narašča hitreje, kot bi si želeli. „Naš odgovor temu je, da je treba nujno znižati obseg sive ekonomije. Sivi trg namreč presega 40 odstotkov javne prodaje“, je oster Brejc.

Slovenski vinarji so se sicer z ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dogovorili, da promocijske ukrepe zožijo na tri ciljne sejemske nastope, hkrati pa se z ministrstvom dogovarjajo o treh ključnih izvoznih trgih, ki bodo deležni ukrepov kmetijske politike. Brejc je namreč prepričan, da brez večje osredotočenosti na ciljne trge ne bomo postali vinska destinacija...

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zanimivosti Vsak slovenec popije 12 litrov slovenskega vina