Snopovci so se srečali s Kristino iz Kanade

SNOP 2018Na Izletniško turistični kmetiji Žökš pri Mlinarjevih, v Zgornjih Žerjavcih pri Lenartu, je konec minulega tedna potekalo srečanje »Nočnih ptičev«, poslušalcev skupnega nočnega radijskega programa imenovanega Snop. Srečanje, ki ga je pripravila Anica Maras – Pika, je bilo pravzaprav srečanje z zvesto poslušalko Snopa Kristino iz Kanade. Kristina, rojena Peserl, se je rodila v Jurovskem Dolu, v Kanadi pa živi že 52 let. Nadvse prijetnega srečanja, ki je bilo v celoti posvečeno Kristini, se je udeležilo 46 udeležencev iz cele Slovenije.

Zanimivo druženje „Nočnih ptičev

Puconci so gostili tradicionalni prireditvi Dödolijada (zmaga v Beltince) in Zlata kijanca (zmaga v Bodonce)

Dödölijada PuconciMinulo nedeljo je Kulturno-turistično društvo (KTD) Puconci, na igriščih ob puconski osnovni šoli pripravilo svoji tradicionalni prireditvi, 15. Dödolijado in 20. Zlata kijanco. Ob zanimivem kulinaričnem tekmovanju v pripravi priljubljene prekmurske jedi – dödolov, je potekala tudi kulinarična razstava domačih jedi, ob vseh teh dobrotah pa so se marsikomu pocedile sline. Pod žgočim soncem in odprtim ognjem, kar za tekmovalke in tekmovalce, ni bilo ravno prijetno, se je zbralo sedemnajst ekip, sestavljenih iz članov iz društev in vasi, ki so na svojevrsten način prikazali tradicionalno jed naših dedkov in babic.

Prijetne dišave po dödolih so pritegnile množice

Mariborske „lisičke" so se, z več kot 170 gobjimi vrstami, predstavile v sosednji Avstriji

Gobe LaafeldČeprav letošnje leto (vsaj doslej) ni posebej bogato z gobami, to ne pomeni, da ljubitelji gob in gobarjenja niso aktivni. Tudi članice in člani Gobarskega društva Lisička iz Maribora so pogosto v naravnem okolju, kajti kljub „gobarski suši", v gozdovih in na travnikih pogosto opazimo čudovite primerke gob, in se sprašujemo ali so morda užitne in tudi okusne? In ker nam strokovnjaki svetujejo, da uživamo samo tiste gobe, ki jih zanesljivo poznamo, potem je dobro, da se čim več naučimo o gobah, še posebej če smo njihov ljubitelj.

Ljubitelji gob v Pavlovi hiši

Najboljšo prleško gibanico je spekla ekipa TD Banovci

Prleška gibanicaLetošnji, 20. praznik občine Križevci je še posebej obogatila tudi tradicionalna prireditev „Prleška gibanica 2018", ki sta jo tudi tokrat pripravili Kulturno in izobraževalno društvo Kelih ter občina Križevci. Poleg ocenjevanja samih gibanic, so tudi letos razglasili vina, ki se priležejo omenjeni domači sladici, in fotografij. Žal je letošnji praznik tradicionalne prleške sladice krojilo vreme. Zaradi izjemno slabe vremenske napovedi je bila prireditev prvo soboto v septembru odpovedana, čeprav so se ljubitelji kulinarike in pohodništva iz cele Slovenije letos veselili predvsem kulinaričnega pohoda po občini Križevci. Zato je takrat potekalo le ocenjevanje prleških gibanic, naslednji dan pa je društvo Kelih, organizator prireditve, pripravilo razstavo ocenjenih prleških gibanic, ki je bila prava paša za oči. Navdušile so tudi fotografije, 15 jih je bilo, ki so prispele na fotonatečaj „Prleška gibanica 2018", jih je pa še vedno možno videti v avli občinske zgradbe v Križevcih.

Na letošnji prireditvi „Praznik gibanice

Brat Jože in sestra Nežka sta se poročila isti dan pred pol stoletja - nosečnost, mladoletnost, nižji stroški...

Zlata poroka RotarZa pokojna zakonca Roka in Gabrijelo Rotar iz Solčave, lepega, razpotegnjenega naselja z gručastim jedrom v ozki in globoki dolini reke Savinje, ki se razteza od soteske pred Logarsko dolino do sotočja Savinje s potokom Klobašo, je maj 1968 bil nekaj posebnega, veselega in čudovitega. Kako tudi ne, ko pa sta jima na isti dan v zakon stopila dva, izmed njunih treh otrok. Bil je najlepši pomladni mesec maj, ko sta se poročila hčerka Nežka in sedem let starejši sin Jože, tako da sta oba s svojima družinama, prav sedaj obeležila lep življenjski jubilej – 50. letnico zakona. Jože si je življenjsko sopotnico Marico našel na Hrvaškem, v Sinju, kjer je kot častnik JLA, po Splitu, imel svojo drugo službo, Nežka pa ni šla tako daleč, da bi si poiskala moža, saj je Silvestra Kogelnika našla v neposredni bližini. In prav njuna ljubezen je povzročila, da je hitro prišlo do dveh porok.

Ko brat in sestra hkrati praznujeta zlato poroko...

Kljub nekoliko slabšemu vremenu Radgonska noč 2018 odlično uspela

Radgonska nočPodobno kot že vrsto let, je tudi letos živahno sejemsko vzdušje ob odprtju Agre in Inpaka dopolnilo še pestro dogajanje v okviru tradicionalne prireditve „Radgonska noč 2018", ki je potekala na Trgu svobode v središču Gornje Radgone. Organizatorji Radgonske noči iz Zavoda Kultprotur in TD Majolka, so prireditev zasnovali kot prijeten dogodek za različne generacije in okuse. Vse skupaj bi se moralo začeti že zgodaj popoldan, z „Majolkino golažijado", ki pa je bila zaradi neugodnih vremenskih razmer žal odpovedana. Dogajanje se je tako pričelo z otroškim programom, ki se je, prav tako zaradi dežja, preselil v bližnje prostore Mladinskega centra.

Novi fosili „zažgali

Štajerci iz Hoč prijetno presenetili v Lendavi - tokrat je naslov šel v roko ekipi Turističnega društva Hoče

Bogračfest Lendava 2018V okviru festivala Vinarium je Lendava minulo soboto gostila tradicionalno največje tekmovanje v kuhanju bograča v državi, tradicionalni Bogračfest 2018. Kljub nekoliko turobnem in deževnem vremenu, ko so nekatere prireditve v Pomurju odpovedali, se je lendavsko dogajanje na etno in kulinaričnem dogodku začelo že zgodaj zjutraj, z budnico domačega pihalnega orkestra. Kmalu zatem so tekmovalci prevzeli potrebne sestavine za znamenito prekmursko jed, in se lotili urejanja tekmovalnih prostorov.

Na bogračfestu je kuhalo 84 ekip, mojstri bograča pa le trije

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Vsak slovenec popije 12 litrov slovenskega vina

 

V Vinski družbi Slovenije ugotavljajo, da je prodaja vina na domačem trgu v 2010 porasla, izvoz pa je padel

Vino Radgonskih GoricGlede na to, da Slovenija spada med pomembnejše pridelovalce kakovostnih vin niti ne preseneča, da je „napitek“ iz grozdja med Slovenkami in Slovenci zelo priljubljen. Tako je od skupne prodaja slovenskega vina, v letu 2010 (29 milijonov litrov), kar 24 milijonov litrov prodanih na domačem trgu. Po drugi strani pa je le pet milijonov litrov slovenskih vin prodanih na tujih trgih. Tako se je prodaja na domačem trgu se je lani v primerjavi z letom 2009 povečala za 14 odstotkov, na tujem pa je padla za 4,7 odstotka. In če je verjeti tem podatkom, potem je vsak državljan Slovenije lani popil 12 litrov slovenskega vina. Če temu prištejemo še uvožena vina ter „neprijavljena“ vina, potem je jasno, da Slovenci sodimo med tiste zemljane, ki popijejo veliko vina, in žal tudi drugih alkoholnih pijač. Po uradnih podatkih vsak Slovenec letno povprečno popije 37 litrov, po drugi strani pa denimo vsak Indijec (V Indiji je 1,17 milijarde ljudi, ki popijejo letno 1,8 milijona litrov vina, hkrati pa 4,5 milijarde litrov piva) povprečno popije le 9 ml vina.

Kakorkoli že, kot je povedal direktor Vinske družbe Slovenije Dušan Brejc, je slovenski domači trg vina že nasičen, a se je prodaja le povečala predvsem zaradi sloga in kakovosti. Na domačem trgu se je sicer povečal delež deželnih vin, kar je pripisati krizi, ki potrošnike usmerja k cenejšim vinom. „Delež vrhunskih vin na domačem trgu se je zmanjšal, kakovostna vina pa ostajajo na razmeroma stabilnem deležu. Bela vina rahlo rastejo, rdeča kažejo rahel padec. Po nekajletni rasti je opaziti manjši padec rosejev, peneča vina pa izkazujejo rast, posebej roseji“, je pojasnil Brejc

Izvoz slovenskega vina se je lani zmanjšal zato, ker se je zmanjšala prodaja odprtega vina. Prodaja tega vina že leta beleži padec, lani pa se je v primerjavi z letom 2009 še prepolovila.

Prodaja ustekleničenih vin se je na tujih trgih sicer lani povečala za 62 odstotkov, pri čemer se je za skoraj milijon litrov povečal izvoz belih vin, podvojil se je izvoz rdečih vin. Slovenija sicer 76 odstotkov belih vin izvozi v tretje države, kjer prednjači Kitajska, sledijo pa ji Hrvaška, ZDA, Italija, BiH, Nemčija in Srbija. V države EU Slovenija izvozi 65 odstotkov rdečih vin. Kot poudarja Brejc, so do leta 2009 trije največji slovenski izvozniki vina (Puklavecfriends, Goriška Brda, Vipavska klet) večino svojega vina prodali v gostinstvu in ne v trgovini. Izvozne cene so zato narasle, in sicer se je povprečna izvozna cena med leti 2008 in 2010 v povprečju zvišala 10 odstotkov letno. Družbeniki Vinske družbe Slovenije, ki izvozijo približno 90 odstotkov vsega slovenskega vina, se z uvozom po drugi strani skorajda ne ukvarjajo, tako ga v letu 2009 praktično ni bilo, lani pa je znašal manj kot 300.000 litrov.

Slovenija sicer od leta 2006 beleži rast uvoženih vin (lani je presegel sedem milijonov litrov), pri čemer prevladuje uvoz iz Italije, Madžarske in Makedonije. To vino v povprečju ne preseže cene enega evra na liter in večinoma konča na policah diskontnih verig. Bistveno višjo povprečno ceno, ki preseže tri evre na liter, dosegajo le vina, uvožena iz Francije, pa tudi tista iz Španije, Čila, Hrvaške in Avstralije, vendar je skupna količina uvoženih dražjih vin relativno majhna in znaša od 300.000 do 600.000 litrov. Dušan Brejc ne zanika, da se v Sloveniji soočamo z vinsko krizo. Zaloge namreč naraščajo, hkrati pa tudi uvoz narašča hitreje, kot bi si želeli. „Naš odgovor temu je, da je treba nujno znižati obseg sive ekonomije. Sivi trg namreč presega 40 odstotkov javne prodaje“, je oster Brejc.

Slovenski vinarji so se sicer z ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dogovorili, da promocijske ukrepe zožijo na tri ciljne sejemske nastope, hkrati pa se z ministrstvom dogovarjajo o treh ključnih izvoznih trgih, ki bodo deležni ukrepov kmetijske politike. Brejc je namreč prepričan, da brez večje osredotočenosti na ciljne trge ne bomo postali vinska destinacija...

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zanimivosti Vsak slovenec popije 12 litrov slovenskega vina