Adventni venec ob 400-letni modri kavčini

Advent CerkvenjakTuristično društvo Cerkvenjak, ki predvsem skrbi za promocijo kraja in omenjene občine v Slovenskih goricah, skozi vse leto izvaja številne aktivnosti ter pripravlja takšne in drugačne dogodke in prireditve. Med njimi je gotovo najodmevnejša košnja na stari način, svoje dejavnosti pa ob koncu leta zaključijo z izdelavo in postavitvijo adventnega venca v središču Cerkvenjaka, in postavitvijo božičnih jaslic ob cerkvi Sv. Antona. Adventni venec člani društva izdelujejo pri svojem predsedniku Alojzu Zorku in tako je bilo tudi letos.

Ob Johanezovi kapeli v Cerkvenjaku so prižgali prvo svečko

Pripravili so prvo izmenjevalnico oblačil, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

IzmenjevalnicaPrav v času, ko se je, ne le v ZDA temveč po vsem svetu in tudi pri nas, največ govorilo o „črnem petku" ter zapravljanju in razsipništvu, se je v Mladinskem centru Gornja Radgona odvijala nadvse koristna akcija, ki jo je pripravila Iniciativa za zelene ideje „Rastišče". Šlo je za prvo izmenjevalnico oblačil v tem delu države, na katero so številni Prleki, Prekmurci, Štajerci in drugi prinesli kose oblačil, modnih dodatkov ali obutve, ki jih ne nosijo več, ter si za domov izbrali druge, katerih več ne uporablja kdo drug.

Zamenjali so oblačila in obutev

Kmečke ženske v Hiši dišečega traminca

Kmečke ženske pri SteyerjuDruštvo Kmečkih žena Apače, ki ga vodi Ema Škrobar, in ki deluje že 29 let, vsa leta svojega obstoja, ob koncu leta, pripravlja novoletno-božično srečanje članic društva, s katerim se jim zahvalijo za njihovo delovanje v društvu skozi vso leto. To je pravzaprav prijetno druženje, katerega se članice rade udeležujejo. In tako je bilo tudi tokrat, ko se je srečanja v znameniti Hiši dišečega traminca, na posestvu Steyer v Plitvici, udeležilo 38 članic. Prisotne je najprej pozdravila predsednica društva Ema Škrobar, ki se je članicam zahvalila za celoletno delo v društvu. Izrazila je tudi zadovoljstvo, da so se tako množično udeležile srečanja, ki je ob občnem zboru, njihovo največje srečanje in druženje.

Članice DKŽ Apače so imele novoletno srečanje pri Steyerju

Otroci (in ne le oni) bodo vse do 2. januarja 2019 prišli na svoje v SikaluZOO pri Radencih

SikaluZOOPodobno, kot že vrsto let, ob bližajočih se božično-novoletnih praznikih, bodo tudi letos na posestvu SikaluZOO, ki ga decembra preimenujejo v „Lučkolandijo" v Boračevi, dober streljaj iz središča Radencev, pripravili božične jaslice z živimi živalmi. Na površini treh hektarjev v samem živalskem vrtu družine Mitev, si bodo lahko obiskovalci, kjer so v tem času v ospredju otroci, med sprehodom ogledali edinstveno pravljično deželo z velikim številom živali, svetlobnih podobic: angelčkov, božičkov, jelenčkov, zvezdic, božičkov grad, vlakec, božičkove sani, snežinke, zvončke, veliko število lučk, darilnih paketov..., ki si jih je najlepše ogledati v temi.

Lučkolandija – pravljična dežela za otroke odpira vrata

Zakonca Jožefa in Mirko Gumilar sta obeležila 65 let skupnega življenja

Železna poroka GumilarČeprav je pri nas kar veliko zlatih, bisernih, smaragdnih in diamantnih zakonskih jubilejev, pa je le redkim dan izjemni zakonski jubilej, ki mu v večini pravijo železna poroka, ponekod pa tudi briljantna. Pred dnevi je namreč minilo šest desetletij in pol, odkar sta si v farni cerkvi Marijinega rojstva na Tišini večno zvestobo v dobrem in slabem ter ljubezen obljubila Jožefa, roj. Žemljič, in Mirko Gumilar, oba z bližnjih Petanjcev. Ob izteku letošnjega oktobra sta 65. obletnico s priložnostno slovesnostjo obeležila v domu Elizabeta pri Svetem Juriju na Goričkem, ki je enota Doma starejših Rakičan. Tam namreč slavljenka že poldrugo leto prebiva. Priči ob tovrstni izjemno redki obletnici poroke sta bila njuna hčerka Marjeta in sin Slavko, verski obred pa je v prostorih doma opravil matični župnik v župniji Tišina Boštjan Čeh.

Tudi pri devetdesetih se počutita odlično

Marija in Ivan Lorenčič sta obeležila biserno poroko

Biserna poroka LorenčičPred dnevi sta Marija in Ivan Lorenčič iz Maribora, v krogu domačih in prijateljev obeležila biserni zakonski jubilej. Svoje 60 - letno skupno zakonsko življenje sta potrdila v cerkvi sv. Ruperta v rojstni Voličini, kjer sta se poročila pred šestimi desetletji. Tokrat sta oba obreda, civilni in cerkveni, potekala v cerkvi. Civilni obred je opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, ki je bisernoporočencema namenil nekaj lepih besed in jima izročil še eno listino, cerkvenega pa ob darovani sveti maši, ob asistenci domačega župnika Franca Muršeca in duhovnika Marka Veršiča, škof dr. Stanislav Lipovšek. Izrazil je veliko veselje nad zakoncema, ki sta zgled družine, »kakršna naj bi bila vrednota družbe. Hvala vama za vse, kar sta dobrega storila v Cerkvi. Vesel sem, da lahko potrdim vajin zakon tukaj v vajini rojstni župniji, kamor se rada vračata.«

Iz Maribora sta prišla v rojstno vas

Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Pet evrov prvič, pet evrov drugič...in pet evrov tretjič!

 

Najcenejša kolesa in mobilce prodajajo policisti

Javna dražbaGornja Radgona – Kar živahno je bilo konec minulega tedna ob Policijski postaji Gornja Radgona, kjer se je približno sto domačinov, torej Prekmurcev, Prlekov ter Štajercev zbralo na tradicionalni, 9. javni dražbi najdenih stvari na območju Pomurja. Veliko zanimanje za dražbo, ki jo je že pred dnevi razpisal direktor PU Murska Sobota Drago Ribaš, niti ne preseneča, saj je gotovo, da po tako nizki ceni nikjer ne moreš kupiti, denimo kolesa, kot je to pri policistih.

Za celotno zadevo sta skrbela inšpektor-kriminalist Janez Breznik, ki je tudi vodil licitacijo, ter pomočnik komandirja PP Gornja Radgona Milan Rojko, zraven pa je bila tudi posebna komisija, tako da je vse potekalo kot po maslu. Pravzaprav pa drugače niti ni moglo, saj tudi najbolj ogreti dražitelji niso upali povzročati kakšnih težav prav na policijski postaji ter med policisti in kriminalisti.

Najdena kolesa, mobilne telefone, mopede, ure, kosilnico in še nekaj drobnarij, ki so leto dni zaman čakali na lastnike, so prodajali na policijski dražbi...

Stvari, ki so bile na javni dražbi, večinoma je šlo za kolesa, ter še nekaj mobilnih telefonov, kakšen moped, kosilnico, uro in drugih drobnarij, si je bilo mogoče ogledati pol ure pred začetkom dražbe in že takrat se je zbralo veliko interesentov, med katerimi je bilo tudi nekaj radovednežev in „kibicerjev“, ki očitno ničesar niso potrebovali. Najdene stvari, katerih celoten seznam je bil na ogled tudi na spletnih straneh policije, so bile prodane po načelu videno, kupljeno, plačano. „Policija pripravlja javne dražbe za najdene predmete, za katere v letu dni ne najde lastnika, oz. se slednji ne oglasi. In tudi, če se na prvi dražbi kakšna reč ne proda, potem jo ponudimo tudi na naslednji dražbi čez leto dni. Če pa tudi takrat ni interesenta za odkup, takšno reč uničimo“, je povedal policijski inšpektor v SUP PU Murska Sobota, Boris Rakuša, ki dodaja, da so najdeni predmeti tisti, ki jih najdejo občani in izročijo policiji ali pa jih pri svojem delu najdejo policisti. „Po najdbi steče postopek preverjanja, ali gre morda za predmete, ki izvirajo iz kakšnega prekrška ali kaznivega dejanja. Če tega ne moremo dokazati, jih uvrstimo med najdene. Po teh začetnih postopkih, ki so v skladu z določenimi pravilniki in zakoni, objavimo seznam najdenih in ukradenih predmetov na naših spletnih straneh in oglasnih oddelkih policijskih enot.

Zanimivo je tudi, da lahko najditelj nekega predmeta, če ne najdejo lastnika, dobi lastniško pravico. Kaj to v praksi pomeni? Ker mora biti predmet leto dni v nespremenjenem stanju in mora biti ohranjena njegova prvotna vrednost, najprej pozovemo najditelja, ali bi imel to stvar doma ali jo želi odstopiti v hrambo policiji. Ljudje najdene stvari največkrat prepustijo v hrambo policiji. Po enem letu je nato lahko najdena stvar najditeljeva, če v tem času ne najdejo pravega lastnika. Če pa se najditelj ne odloči za lastništvo, gre predmet na dražbo“, razlagajo na policiji.

Vsekakor so v prednosti oškodovanci, katere so policisti dolžni obvestiti. Zato je dobro, da morebitni oškodovanci v tatvinah oz. tisti, ki so svoje stvari kje izgubili, spremljajo rubriko tudi na policijskih spletnih straneh, kajti tam se nahaja prava zakladnica najdenih in ukradenih predmetov iz vse Slovenije, ki jo dnevno in ažurno dopolnjujejo. In tam je trenutno (podatki so za celotno državo) več tisoč najdenih predmetov, v Pomurju do 150. Na dražbo so prišli tudi nekateri, ki jim je pred časom bilo ukradeno kolo, a nam pove, da ga med ponudbo ni bilo. Nekdo drug iz ozadja pa doda, da je „tukaj največ stare šare, od katere ni haska. Toda za takšno ceno se izplača, če le imaš prostor, kajti če ne za vožnjo lahko kolesa uporabiš za rezervne dele, pa tudi več bi dobil če bi ga pozneje prodal za stare kovine“, pravi starejši domačin, ki je pozneje previdno in minimalno dvigoval ceno posameznega kolesa za katera ni bilo preveč interesa.

Po pojasnilu o poteku dražbe se je slednja tudi pričela; Na prodaj je mobilnik znamke..., izklicna cena 3 €, začne dražbo Janez Breznik; Nudim 5 €, se sliši iz gneče; Deset (namesto denimo šest); dvajset, ponuja ženska z desne Breznikove stran; Dvajset – prvič, dvajset-drugič... in tretjič. Prodana za 20 €, zaključi Breznik, inšpektor Rakuša pa že napiše potrdilo in ga izroči uspešni dražiteljici. „Neumna baba“, se sliši z druge strani, ne ve dvigovati za minimalni znesek in mogoče bi ga kupila za 11 €. Tudi drugi mobilniki so hitro našli nove lastnike. »Izklicna cena za tretji mobitel je en evro,« je začel. »Dam tri,« je rekel mladec v prvih vrstah. »Pet evrov,« ga je preglasil sivolasi možakar iz ozadja. Tišina. »Pet evrov. Prvič. Drugič. Tretjič. Prodano,« je sklenil dražilec Breznik, in tako spotoma, navrgel izjavo: »Če mobitel za en evro podariš ljubici, ga lahko dobiš v glavo.« Pri kolesih pa je zadeva bila nekoliko drugačna in kar nekaj reči je končalo na desni (neprodani) strani garaže. Breznik je tudi opozoril, da mora kupec poskrbeti za morebitno popravilo, da ga pozneje ne „bi doletela višja policijska kazen, kot je vredno kolo“...

Murska Sobota...

»Mobitel sem že kupil, zdaj pa bom počakal, ali bo kakšno v redu kolo.« »Kdo mi bo napolnil gume?« »Meni bi morali oni plačati, da bi sploh kaj vzel.« "Moti se, saj je bilo veliko zanimive robe." »Glej, kakšna gneča je. A nihče ne dela?« Lahko govorite bolj potiho, saj tukaj nismo slišali zadnje cene.« »Itak vse ni nič vredno.« Taka je bila vmesna debata na parkirišču soboške policijske postaje, kjer je potekala policijska dražba najdenih predmetov. »Ni kaj, res obvlada ta posel,« so nekateri dejali o Janezu Brezniku, ki je vodil dražbo. Kako tudi ne: Breznik je namreč v prostem času že prekaljen televizijski komentator dogodkov na nogometnih zelenicah.

In kako je če bi te s kolesom srečal njegov prejšnji lastnik?

„Moramo tudi sami skrbeti, da bi svojo pogrešano reč našli, tudi zaradi možnosti, da kasneje denimo ne opazimo neznanca, ki se vozi z našim kolesom. Če ga je ta kupil na dražbi, se lahko zanj obrišete pod nosom, saj kupci na dražbi dobijo tudi dokument, s katerim postanejo lastniki“, pravijo policisti, ki se strinjajo, da lahko pride do zapletov tudi, če na seznamu najdenih stvari opazimo stvar, ki naj bi bila naša, in potem moraš dokazati (s kakšnimi papirji ali denimo natančnim opisom) lastništvo. Še posebej, če kdo prinese najdene pločevinke piva, steklenice vina ali denimo zavitek čokolade... A tega na dražbi ni bilo, kjer je hitro in brez zapletov minilo zanimivo dopoldan. Za nekatere bolj zabavno, za druge tudi uspešno, za nekatere pa z razočaranjem, če niso bili uspešni pri dviganju cene!

1.330 € V DRŽAVNO BLAGAJNO!

Na radgonski dražbi so prodali prav vse (natanko 47) ponujene predmete iz iztržili natanko 1.330 evrov, kateri so končali na računu finančnega ministrstva. Sicer pa, čeprav je dražba bila zanimiva in prijetna, pa kaže prisluhniti enemu izmed dražiteljev, ki očitno podrobno spremlja spisek najdenih stvari na policijski spletni strani, kjer se dejansko nahaja marsikaj. „In kako naj si človek predstavlja, da morajo policisti na dražbi »prodajati« še vrečko juhe, šampon proti prhljaju, gel za tuširanje, pralni prašek in nogavice ter spodnje hlače ipd.“, dodaja sogovornik. In zato, ne moremo, da se ne bi vprašali, s čim vse se morajo danes ukvarjati policisti, po drugi strani pa so tisti, ki kradejo in povzročajo druga kriminalna kazniva dejanja, skromno razkriti, ko pa jih policisti primejo in ovadijo, pa ni nobene sankcije, še zlasti če kdo vse skupaj prizna...

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zanimivosti Pet evrov prvič, pet evrov drugič...in pet evrov tretjič!