Na tradicionalno pustno rajanje prišli skorajda vsi krajani

Pust MahovciŠportno turistično društvo (ŠTD) Mahovci, vasice z nekaj več kot sto prebivalcev, je v sodelovanju z Vaškim odborom Mahovci tudi letos pripravilo tradicionalno pustno prireditev »Kurentovanje v Mahovcih«. Prireditev, ki se je pričela zgodaj popoldan, so letos s svojim obiskom počastili kurenti KUD Polanec iz Starš na Dravskem polju, ki imajo v svojih vrstah tudi člana ŠTD Mahovci Davida Habjaniča. V lepem zimskem vremenu se je na športnem centru v Mahovcih zbralo zelo veliko obiskovalcev, praktično več kot je v vasi prebivalcev, kateri so nestrpno pričakovali kurente. Slednji so se najprej ustavili na kmetiji Jančar, kjer so se okrepčali in pripravili za pohod po vasi.

»Kurentovanje v Mahovcih« spet navdušilo

Dedek Mraz prišel tudi v Lutverce

Dedek Mraz LutverciV prostovoljnem gasilskem društvu Lutverci že peto leto zapored pripravljamo obdaritev otrok vasi Lutverci in Plitvica s prihodom dedka Mraza. Tudi letos smo dedku Mrazu poslali povabilo, da naj obišče naše otroke, in res je prišel. V petek, 29. decembra 2017 ga je pričakalo 46 otrok s starši, starimi starši ali tetami. Tako smo gasilski dom napolnili do zadnjega kotička.

Dedek Mraz se je odzval vabilu

Turistična kmetija Roškar je gostila nepozabno srečanje in druženje rodbine s Plitvičkega Vrha

Rodbina JaušovecDandanes, v tem hitrem tempu življenja in tehnološkem napredku, ko tudi po lastni krivdi nimamo časa za druženja s prijatelji, znanci in celo s svojci ne, je vsako družabno in družinsko srečanje prav lepo doživetje. In tako se je nadvse prijetno srečanje potomcev Ane, ki je bila rojena leta 1904, in Jakoba Jaušovec (1906), in sta z družino živela na Plitvičkem Vrhu pri Gornji Radgoni, odvijalo minulo soboto, na Turistični kmetiji Roškar v Lastomercih. Na srečanju, kjer se je zbralo 60 potomcev rodbine Jaušovec, med njimi tudi še živeči otroci, ki so razumljivo že v letih. Prišli so: Tilika, Vili, Erna in Štefka, manjkala pa je le Anica, sploh pa so bili udeleženci srečanja od blizu in daleč, najdlje iz Slovenske Bistrice in Gradca. Srečanje, ki je že šesto po vrsti, pripravljali so jih vsaka tri leta, odslej pa bo potekalo vsaki dve leti, so letos pripravili: Vlasta Šalamun, Drago Sobočan in Miran Senčar.

Samo srečanje je bilo nepozabno in ganljivo, kar niti ne preseneča, saj gre za „isto kri". Sami veseli in nasmejani obrazi, kar je pomenilo še več zabave in smeha. Ker so potomci Ane in Jakoba pevci, Vili je celo vodja pevskih skupin, in med njimi številni glasbeniki, je razumljivo, da je odmevalo lepo petje in glasba. Za glasbeni program je sicer poskrbel Tibor Jaušovec, občasno pa mu je pomagalo kar osem harmonikarjev z igranjem na »frajtonarici«: Nace Sobočan, Boštjan Jaušovec, Nejc Senčar, Tadej Vajngerl, Dejan Potočnik in njegov sin Anže Potočnik, Miran Rola in njegov sin, in najmlajši harmonikar, star šele 5 let, Anže Rola. Mnogi so sicer pogrešali njihovega »prvega harmonikarja« Mira Jaušovca, ki pa se ni mogel udeležiti srečanja. Glasbeniki so tudi šaljivci, zato so prisotni bili deležni humorističnih nastopov muzikantov, tudi skečev, s katerimi so dodobra nasmejali prav vse prisotne. Svoj glasbeni nastop je prispevala tudi Neli Senčar, ki je zaigrala na saksofon.
Udeležence srečanja je v nekaj besedah pozdravila in nagovorila organizatorica srečanja Vlasta Šalamun, ki se je v svojem imenu in imenu soorganizatorjev Draga Sobočana in Mirana Senčarja zahvalila vsem, da so se udeležili tega nepozabnega srečanja. Povedala je, da se je število članov, potomcev rodu Jaušovec, od zadnjega srečanja samo večalo in da je na poti nov član te »družine«, ki se jim bo pridružil že v mesecu juniju. Svoj nagovor je zaključila z mislijo: »Danes je vedno, jutri nikoli, zato naj bo to srečanje za vsakega spet nepozabno«. In bilo je zares nepozabno, saj se je zabava odvijala vse do četrte ure zjutraj. Zaključili pa so jo spet s pesmijo, ki je bila rdeča nit tega srečanja.

(Foto: Ludvik Kramberger)

Srečalo se je 60 potomcev Jaušovec

Na zlati poroki je Mariji in Jožetu Lahu zapel tudi Stane Vidmar

Zlatoporočenca LahPoleg decembrskega vrveža in novoletnega prazničnega vzdušja, so pri družini Lah iz Očeslavcev v občini Gornja Radgona, imeli še posebno slovesno slavje z več kot sto svati. Marija in Jože Lah sta namreč praznovala zlato poroko, saj že 50 let z roko v roki stopata skozi lepoto in bolečino življenja. Zlatoporočenca sta se spoznala po Jožetovem prihodu s služenja vojaškega roka v Makedoniji, ko sta se srečala na vaški veselici v Stavešincih in se takoj zaljubila. Rosno mlada sta se poročila 31. decembra 1967 (Marija pri komaj 18 letih, Jože pri 23) civilno in cerkveno v cerkvi v Gornji Radgoni. Tako ljubezen z vaške veselice traja že pol stoletja.

Ljubezen z vaške veselice traja že 50 let

Med soboto in nedeljo so sekunde do pravoslavnega novega leta odštevali tudi v Termah Lendava

Pravoslavno novo letoPodobno kot marsikje po Sloveniji, zlasti v večjih krajih, kjer živi večje število pravoslavnih vernikov, je čakanje novega pravoslavnega leta, v noči med soboto in nedeljo, potekalo tudi na skrajnjem severovzhodu države. Srbsko kulturno društvo "Jovan Jovanović Zmaj" Lendava je namreč v soboto, 13. januarja zvečer, kot vsako leto poprej, v restavraciji Term Lendava pripravilo novoletno zabavo po julijanskem koledarju, ali najpogosteje rečeno zabavo ob pravoslavnem novem letu. Novoletne zabave so se, poleg članov omenjenega kulturnega društva udeležili tudi njihovi prijatelji in znanci, ne glede na nacionalnost ali veroizpoved, med njimi tudi veliko Slovencev, Madžarov, Hrvatov in drugih. Vse je potekalo v znamenju veselega vzdušja, veliko glasbe, plesov, odlične kulinarike...

Srbsko

Starostniki so se z veseljem zavrteli

DSO zaključek 2017V Domu starejših občanov Gornja Radgona so tik pred koncem leta 2017, praznovali zaključek leta. Že tradicionalna prireditev je bila ponovno odlično obiskana, saj se je zbralo kar 140 stanovalcev doma in njihovih svojcev, tako da so se ob lepo dekoriranih in obloženih omizjih zbrale kompletne družine. Direktor Doma, mag. Marjan Žula, je v uvodnem slavnostnem nagovoru pozdravil tudi prostovoljce, ki so bili povabljeni ter se jim zahvalil za celoletno požrtvovalno in pomembno delo, ki ga opravljajo. Po čisto kratkem pogledu nazaj v poslovno leto 2017, ki ga bo DSO-GR d. o. o. zaključil pozitivno, se je zahvalil zaposlenim, ki skrbijo za to, da je Dom svetel, prijazen in odprt ter za njihovo dobro delo, ki se odražajo v zelo kakovostnih storitvah. Za vse delovne enote je izbral prijazne in lepe besede ter izrazil upanje, da bodo tudi v bodoče živeli in delali kot kolektiv, skupaj s stanovalci pa še naprej kot velika družina.

V radgonskem DSO pripravili tradicionalni zaključek leta za stanovalce in njihove svojce

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Čebule in Čajote velikanke med trsi!

 

Pri Maukovih v Ivanjskem Vrhu v Slovenskih Goricah uspevajo sadeži rekordnih dimenzij

Čebula velikankaJožica in Vinko Mauko iz Ivanjskega Vrha 11, streljaj od Pomurske avtoceste, med Cerkvenjakom in Svetim Jurijem ob Ščavnici, sta preprosta podeželska človeka, ki sta ponosna na naravne danosti lepe vinorodne pokrajine, kjer sta si ustvarila dom in družino. Oba sta zakoračila v šesto desetletje svojega življenja. Ona čistilka v kakšnih 25 km oddaljenem Zdravstvenem domu Ptuj, on pek v Mlinopeku, v dobrih 10 km oddaljeni Gornji Radgoni, sta si v minulih letih, med samim zelenjem na vinorodnih hribčkih, ustvarila lep dom in družino. Oče in mama hčerke Daniele in sina Leona ter dedek in babica 4-letnega Jana, imata poleg službe tudi veliko obveznosti doma, okrog hiše, zlasti na vrtu in sadovnjaku, seveda pa jima ne manjka niti konjičkov. Zlasti velika ljubezen ju veže na vrtnarjenje, kjer sta spoznala, da le skrb in ljubezen do vsake posamezne sadike povrne ves vloženi trud. To se je še posebej potrdilo minulo poletje, ko je zaradi suše vsaka rastlina potrebovala veliko zalivanja.

In ko je prišlo jesensko obiranje sadežev se je videlo, da Jožičin in zlasti Vinkov trud ni bil zaman. Med drugim sta namreč pridelala tudi nekaj pridelkov nenavadnih velikosti. To še zlasti velja za navadno rumeno čebulo, saj je ena izmed njih tehtala kar 530 gramov, kar le redko srečaš v domačih vrtovih. „Z vrtnarjenjem se ukvarjamo predvsem ljubiteljsko, tudi čebulo sadimo predvsem za sproti, če pa kaj ostane potem jo imamo tudi za ozimnico. In tako je bilo tudi letos, ko se je med 'normalne' čebule za zimo prikradla ena velikanka. Ker vem, da mi prijatelji ne bi verjeli, sem jo stehtal in sedaj smo jo še fotografirali, tako da se vidi, da lahko pridelaš dobre sadeže, če jih obdeluješ z ljubeznijo ter skrbiš za zalivanje in vse kar sodi zraven“, nam je razlagal Vinko Mauko, ki dodaja da je bilo še nekaj drugih „velikanov“, med drugim kilogramski paradižnik, kiviji, presenetila pa ju je tudi enosemenska eksotična bučka čajota.

Čeprav naj bi plodovi čajote dosegali težo do 400 g (mimogrede na eni sadiki jih zraste tudi 10 in več kg plodov), je kar nekaj sadežev pri Maukovih preseglo polkilogramsko težo. Rekorderka pa je tehtala kar 730 gramov. „Tukaj pa je dejansko bilo potrebno veliko zalivanja, saj je tovrstna buča zelo občutljiva. Že nekoč sem sadil čajoto, potem pa smo jo nekaj let opustili, sedaj pa spet. In poglejte kakšni sadeži so zrasli“, je ponosen Vinko Mauko, ki dodaja, da eksotično in atraktivno bučko, ki izvira iz tropskih krajev, že vrsto let gojimo tudi pri nas. Tako kot vse ostale bučke tudi čajota najbolje uspeva v rodovitni in dobro odcedni prsti bogati s hranilnimi snovmi. Še najbolje bo uspevala, če jo posadimo kar na kupu komposta. Od vseh ostalih vrst bučk se najbolj loči po semenu, ki je eno samo, medtem ko imamo pri ostalih bučkah okrog sto semen. Temu primerno je tudi njeno razmnoževanje, ki ga lahko izpeljemo na dva načina: s podtaknjenci, ko posadimo neolesenele vršičke ali s semenom, ko v zemljo zarijemo celotno bučko.

Kot pravita Maukova, v njihovi družini zaužijeta veliko čebule, katero imajo za zelo zdravo. Ta velikanka, pa bo po Jožičinih besedah končala v golažu, saj je zanjo pravi golaž le tisti, v katerem je približno enaka teža čebule in mesa. Drugače bi težko naenkrat pojedli tako veliko čebulo... Ko gre za čajote pa jih običajno spanirajo in ocvrejo, pogosto pa jih zaužijejo tudi v omaki ali kako drugače, saj so zelo uporabne.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zanimivosti Čebule in Čajote velikanke med trsi!