Pomembno je tudi nedeljsko dopoldansko druženje

Bolšji sejem OrehovciOb gasilskem domu PGD Orehovci, tik ob regionalni cesti Gornja Radgona – Ptuj, že vrsto let deluje bolšji sejem, ki se ne glede na letni časi, odvija vsako prvo nedeljo v mesecu. Na sejmu svoje predmete, ne nove, pač pa stare, prodajajo tisti, ki jih niso odvrgli v smeti in se zavedajo, da bi jih lahko kdo še uporabil. Sejem je zanimiv tudi za zbiratelje starin, saj so mnogi predmeti stari, nekateri tudi več kot sto let. Kot so nam povedali organizatorji iz PGD Orehovci, je sejem namenjen tudi nedeljskemu dopoldanskemu druženju, ki ga je v zadnjem času, ko imamo vsi preveč obveznosti, vse manj. Za nekatere domačine in tudi sosede iz vasi v okolici in celo iz Gornje Radgone in Radencev, je prva nedelja v mesecu, ravno zaradi orehovskega sejma, postala pravi praznik.

Bolšji sejem v Orehovcih še deluje

Zlati medalji tudi v Kranj in Ljubljano

Antonovanje 2019V Jeruzalemsko – Ormoških vinorodnih goricah, natančneje na Kogu, vasici v ormoški občini ob hrvaški meji, so tudi letos ob godu sv. Antona puščavnika pripravili številne prireditve, ki so jih poimenovali „Antonovanje 2019". In čeprav se je v dobrem tednu (Antonov koncert MePZ Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica; Kulinarični večer na Turistični kmetiji Hlebec; Prireditev „Čurke in vino 2019"; Antonovo kegljanje z lokalno ponudbo na stojnicah; pogovor na temo "Priložnosti podeželja in lokalnih ponudnikov"; Čurkarijada s kulinaričnim razvajanjem - Odprta kuhinja, pokušina čurk in vina, stojnice lokalnih ponudnikov, pester program, prihod slovenskega vinskega kraljestva, 11. razstava na temo reje prašičev...; Romanje k Sv. Antonu Puščavniku; sv. maša za žive in pokojne prašičerejce ter zdravje pri živini;10. srečanje vozil Steyr kluba Kog in starodobnikov, srečanje domačih ansamblov in folklornih skupin, lokalna ponudba na stojnicah...), je bilo v ospredju ocenjevanje čurk s strokovno komisijo in komisijo potrošnikov. Čeprav je vse dogajanje bilo zelo zanimivo posebej kaže omeniti tudi kulinarični dogodek na Turistični kmetiji Hlebec, kjer so obiskovalce počastili s šesthodnim menijem, v katerem so kraljevale kašnate klobase oz. čurke, kot jim pravijo domačini. Tradicionalni lokalni kuhinji so – kot to vedo pri Hlebcu – vnesli pridih sodobnosti.

„Antonovanje 2019

Pripravili so prvo izmenjevalnico otroških oblačil in igrač, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

Izmenjevalnica oblačil in igračPo decembrski izjemno uspešni „izmenjevalnici" oblačil in obutve za otroke in odrasle, je v sodelovanju radgonske Iniciative Rastišče, skupaj s soboško igralnico Mali ČuDo, ter Mensano, pripravila še „Izmenjevalnico otroških oblačil in igrač" in vsega ostalega. Z željo, da bi nekoliko omilili zapravljanje in razsipništvo, so v igralnico Mali ČuDo v prostorih Mensane v Murski Soboti aktivisti omenjenih organizacij pritegnili kakšno stotnijo otrok in njihovih mamic, očkov, dedkov in babic, ki so prinašali svoje reči, domov pa odnašali „nova" oblačila, obutev, igrače... Glede na to, da je šlo za prvo tovrstno izmenjevalnico, sta glavni organizatorici dogodka, Nika Škof (Rastišče) in Barbara Muhič (Mali ČuDo), zadovoljni z obiskom in tudi izmenjavo. Povesta tudi, da je izmenjevalnica otroških oblačil, igrač in vseh ostalih otroških potrebščin omogočala trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe in igralnega parka otrok, ki je povrhu še zastonj.

Zamenjali so igrače, oblačila in obutev

Pred pol stoletja sta začela iz nič, a z veliko ljubezni

Zlata poroka DruzovičEnako, kot pred 50 leti, ko sta si pred matičarjem in pred oltarjem izrekla zvestobo Zofija in Karel Druzovič iz Gočove pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah, sta tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Takrat sta k civilni poroki odšla v Lenart, cerkveni pa v cerkev Sv. Trojice, kjer sta sedaj potekala oba obreda. Civilni obred zlate poroke je tokrat, ob matičarki Dragici Kramberger, prvič v vlogi župana opravil David Klobasa. Dragica je na drobno opisala življenje in delo zlatega para, župan pa jima je namenil nekaj prijaznih besed, ter jima izročil zlatoporočno spominsko listino, ter darilo občine.

Zlato poroko sta obhajala Zofija in Karel Druzovič iz Slovenskih goric

Po šestih desetletjih spet pred istim oltarjem

Biserna poroka SteyerV teh zimskih dneh, ko je največ praznikov in praznovanj, sta 60-letnico poroke, torej biserno poroko obeležila Marija in Ivan Steyer iz Črncev v Apaški dolini. Enako kot pred šestimi desetletji, sta se zakonca, tudi tokrat, skupaj s svojimi domačimi, sosedi in prijatelji, k bisernoporočnemu obredu podala v farno cerkev v Apačah. Pred cerkvijo ju je z igranjem pozdravila Pihalna godba Apače, pri kateri je nekoč igral tudi njun pokojni sin Ivan. Ko so njuni svatje v cerkvi postavili špalir, ju je župnik Janez Ferencek povabil v cerkev, k zahvalni maši in bisernoporočnemu obredu, ki je potekal med darovano sv. mašo.

Pred 60 leti sta se poročila Marija in Ivan Steyer iz Črncev

Najstarejši pomurski policist je pred sedmimi desetletji prišel iz Krškega

Policisti pri ŽabkarjuKo smo zemljani v ponedeljek, 31. decembra 2018 praznovali prihod novega leta 2019, je Jože Žabkar iz Moščancev v občini Puconci, imel dvojni razlog za praznovanje. Najstarejši živeči pomurski policist je namreč prav na silvestrovo praznoval tudi visok osebni jubilej - 98. rojstni dan. Dober teden po jubileju, ko smo mu mnogi voščili in zaželeli še veliko zdravih in zadovoljnih let, so Žabkarja, na njegovem domu obiskali in mu čestitali direktor Policijske uprave Murska Sobota, Damir Ivančić, skupaj s članoma kluba policijskih upokojencev Maksa Perca, Marjanom Horvatom (predsednik) in Romanom Verganom, ki je dolga leta bil Žabkarjev sodelavec, zraven pa je bila tudi tiskovna predstavnica PU Murska Sobota, Suzana Rauš.

Jože Žabkar je obeležil 98. rojstni dan

Nad 150 pohodnikov se je štirinajstič iz Gornje Radgone odpravilo do Rodmošcev

Trstenjakov pohodV spomin na svojega velikega soseda, velikega Prleka, Slovenca, na profesorja, teologa, psihologa, akademika in častnega občana Gornje Radgone, dr. Antona Trstenjaka, človeka svetovnega slovesa, ki je vse svoje življenje posvečal človeku, iskanju poti do njega, bitju prihodnosti, sta Planinsko društvo Gornja Radgona in Turistično društvo Majolka, že štirinajstič organizirali spominski pohod do rojstne akademikove hiše. V lepem in sončnem zimskem vremenu se je nad 150 pohodnikov iz cele Slovenije, odpravilo iz Aleje velikih v Gornji Radgoni, kjer je tudi Trstenjakovo spominsko obeležje, in vse jih je pot vodila po vinorodnih hribčkih do hiše, kjer je pred 113 leti (8.1.1906), akademik Trstenjak bil rojen. Tudi tokratni pohod, dolg 15 km, posvečen 113-letnici rojstva prleškega velikana, je poleg planincev iz domače regije pritegnil tudi ljubitelje narave iz širšega območja Slovenije.

Sprehodili so se v spomin na akademika Trstenjaka

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Čebule in Čajote velikanke med trsi!

 

Pri Maukovih v Ivanjskem Vrhu v Slovenskih Goricah uspevajo sadeži rekordnih dimenzij

Čebula velikankaJožica in Vinko Mauko iz Ivanjskega Vrha 11, streljaj od Pomurske avtoceste, med Cerkvenjakom in Svetim Jurijem ob Ščavnici, sta preprosta podeželska človeka, ki sta ponosna na naravne danosti lepe vinorodne pokrajine, kjer sta si ustvarila dom in družino. Oba sta zakoračila v šesto desetletje svojega življenja. Ona čistilka v kakšnih 25 km oddaljenem Zdravstvenem domu Ptuj, on pek v Mlinopeku, v dobrih 10 km oddaljeni Gornji Radgoni, sta si v minulih letih, med samim zelenjem na vinorodnih hribčkih, ustvarila lep dom in družino. Oče in mama hčerke Daniele in sina Leona ter dedek in babica 4-letnega Jana, imata poleg službe tudi veliko obveznosti doma, okrog hiše, zlasti na vrtu in sadovnjaku, seveda pa jima ne manjka niti konjičkov. Zlasti velika ljubezen ju veže na vrtnarjenje, kjer sta spoznala, da le skrb in ljubezen do vsake posamezne sadike povrne ves vloženi trud. To se je še posebej potrdilo minulo poletje, ko je zaradi suše vsaka rastlina potrebovala veliko zalivanja.

In ko je prišlo jesensko obiranje sadežev se je videlo, da Jožičin in zlasti Vinkov trud ni bil zaman. Med drugim sta namreč pridelala tudi nekaj pridelkov nenavadnih velikosti. To še zlasti velja za navadno rumeno čebulo, saj je ena izmed njih tehtala kar 530 gramov, kar le redko srečaš v domačih vrtovih. „Z vrtnarjenjem se ukvarjamo predvsem ljubiteljsko, tudi čebulo sadimo predvsem za sproti, če pa kaj ostane potem jo imamo tudi za ozimnico. In tako je bilo tudi letos, ko se je med 'normalne' čebule za zimo prikradla ena velikanka. Ker vem, da mi prijatelji ne bi verjeli, sem jo stehtal in sedaj smo jo še fotografirali, tako da se vidi, da lahko pridelaš dobre sadeže, če jih obdeluješ z ljubeznijo ter skrbiš za zalivanje in vse kar sodi zraven“, nam je razlagal Vinko Mauko, ki dodaja da je bilo še nekaj drugih „velikanov“, med drugim kilogramski paradižnik, kiviji, presenetila pa ju je tudi enosemenska eksotična bučka čajota.

Čeprav naj bi plodovi čajote dosegali težo do 400 g (mimogrede na eni sadiki jih zraste tudi 10 in več kg plodov), je kar nekaj sadežev pri Maukovih preseglo polkilogramsko težo. Rekorderka pa je tehtala kar 730 gramov. „Tukaj pa je dejansko bilo potrebno veliko zalivanja, saj je tovrstna buča zelo občutljiva. Že nekoč sem sadil čajoto, potem pa smo jo nekaj let opustili, sedaj pa spet. In poglejte kakšni sadeži so zrasli“, je ponosen Vinko Mauko, ki dodaja, da eksotično in atraktivno bučko, ki izvira iz tropskih krajev, že vrsto let gojimo tudi pri nas. Tako kot vse ostale bučke tudi čajota najbolje uspeva v rodovitni in dobro odcedni prsti bogati s hranilnimi snovmi. Še najbolje bo uspevala, če jo posadimo kar na kupu komposta. Od vseh ostalih vrst bučk se najbolj loči po semenu, ki je eno samo, medtem ko imamo pri ostalih bučkah okrog sto semen. Temu primerno je tudi njeno razmnoževanje, ki ga lahko izpeljemo na dva načina: s podtaknjenci, ko posadimo neolesenele vršičke ali s semenom, ko v zemljo zarijemo celotno bučko.

Kot pravita Maukova, v njihovi družini zaužijeta veliko čebule, katero imajo za zelo zdravo. Ta velikanka, pa bo po Jožičinih besedah končala v golažu, saj je zanjo pravi golaž le tisti, v katerem je približno enaka teža čebule in mesa. Drugače bi težko naenkrat pojedli tako veliko čebulo... Ko gre za čajote pa jih običajno spanirajo in ocvrejo, pogosto pa jih zaužijejo tudi v omaki ali kako drugače, saj so zelo uporabne.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zanimivosti Čebule in Čajote velikanke med trsi!