V prekmurski vasi Kupšinci se ne bojijo za prihodnost kraja, saj imajo veliko otrok

Miklavž v KupšincihKupšinci so gotovo ena lepših in naprednejših vasi v murskosoboški mestni občini, kjer skoraj štiristo krajanov živi v sožitju in brez kakršnihkoli zapletov. Skupaj z društvi, kot so gasilsko in športno, Krajevna skupnost Kupšinci skrbi za družabno in društveno življenje v vasi, vzporedno z regionalno cesto Murska Sobota – Gederovci. V ospredju dogajanja v kraju, kjer se običajno zberejo vsi krajani ne gleda na njihovo starost, je med drugim obisk sv. Miklavža, ki še posebej razveseli otroke. Teh je, v primerjavi z nekaterimi demografsko ogroženimi prekmurskimi kraji, v Kupšincih kar veliko, kar je potrdil tudi tokratni obisk dobrotnika sv. Miklavža in hudobneža parklja. V domačem vaško-gasilskem domu se je v spremstvu staršev, dedkov, babic ali koga drugega, zbralo 44 pridnih malčkov, ki jih je sv. Miklavž obdaril. In ker so mu obljubili, da bodo še naprej pridni, jim je bradati možakar obljubil, da se srečajo spet čez leto dni. Zanimivo, tokrat starši za lepa darila svojim malčkom niso morali posegati v lastni žep, saj je za darila in pogostitev poskrbela KS Kupšinci.

Pridni otroci so z veseljem počakali sv. Miklavža

Na 23. martinovanju v Gornji Radgoni veliko navdušenih vinoljubov, veseljakov in drugih gostov

Martinovanje 2017Ne glede na to, da v vinskih kleteh oz. v sodnih že nekaj časa vre, ko se sladki mošt nekoliko hitreje kot običajno spreminja, ali se je spremenil v vino, se to »uradno« dogaja šele v »Martinovem tednu«, ko po številnih, zlasti vinorodnih mestih in krajih pripravljajo tradicionalne »Martinove prireditve«. In ena takšnih, pravzaprav ena večjih na severovzhodu države, je znova bila v Gornji Radgoni, ki sodi med pomembnejša slovenska vinogradniško - vinarska območja, in kjer so ob Sv. Martinu, dnevu ko se je mošt tudi "uradno" spremenil v vino, ponovno pripravili enkratno (23. po vrsti) martinovanje, ki je v lepem in sončnem vremenu pritegnilo veliko veseljakov, vinoljubov in sploh gostov od blizu in daleč, največ seveda iz Pomurja ter Slovenskih goric in sosednje Avstrije..., kar nekaj pa jih je iz drugih delov države prispelo tudi z avtobusi.

In mošt se je (uradno) spremenil v vino

Pred soboško Diano se vedno nekaj dogaja, saj so po bogračiadi sedaj pripravili 8. festival bujte repe - tokrat je nastopilo 15 ekip, zmagala pa je ekipa Mestnih četrti Murska Sobota

Bujta repaNa Slovenski ulici, pred hotelom Diana v Murski Soboti je konec tedna potekal 8. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju je tokrat sodelovalo nekoliko manj (15) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank in posameznikov, saj bodo kmalu predsedniške volitve. Festival bujte repe je ena večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju. Strokovna komisija, katere predsednica je bila Zdenka Tompa, člana pa še dva vrhunska kuharska strokovnjaka, Janez Gjergjek in Branko Časar, je budno spremljala ves potek kuhanja, na koncu je ocenila tudi okus in vonj jedi.

Dišalo je po Prekmurski dobroti - bujti repi

Malčki med starostniki

DSO medgeneracijsko sodelovanjeDnevi ob izteku letošnjega poletja in pričetku jeseni so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona minili v prijetnem vzdušju medgeneracijskega sodelovanja. Tako so se stanovalci DSO Gornja Radgona, z veseljem odzvali povabilu bližnjega Vrtca Manka Golarja, in se tako tudi letos udeležili njihove tradicionalne trgatve. Skupaj z otroci so polnili vedra in püte, iz preše pa je tekel sladki sok, s katerim so si ob druženju postregli. Ob zaključku so jih zaposleni in otroci vrtca pogostili še z domačim pecivom in namazanimi kruhki. Lepo je bilo in starostniki za drugo leto držijo ponovno pesti za dobro letino in čim manj toče.

Prijetno in poučno medgeneracijsko sodelovanje

Poleg koncerta tamburašev, še odprtje likovne razstave

DSO tamburašiV Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, pogosto, zlasti ob raznih priložnostih organizirajo pestre kulturne in družabne prireditve, ki so namenjene tako stanovalcem doma kakor tudi zunanjim obiskovalcem. Tako je, med drugim, številna publika, v polni dvorani DSO prisluhnila skladbam Tamburaške skupine KD Peter Dajnko iz Črešnjevcev. Poseben aplavz so si prislužili tudi zato, ker so bili pripravljeni nastopiti namesto skupine, ki je bila prvotno planirana, a je žal svoj nastop v zadnjem trenutku odpovedala.

Tamburice, slike, harmonika...v domu starejših

Nekateri se niso videli že desetletja!

Obletnica OŠ StogovciV tem jesenskem času, ko predvsem kmetovalci in ljubiteljski pridelovalci, s polj in vrtov, iz sadovnjakov in vinogradov, pospravljajo darove narave, se vrstijo tudi takšna in drugačna srečanja nekdanjih sošolcev. In tako se spet posebej potrjuje, da se šele ko se nam življenje prevesi v drugo polovico stoletja, torej ko smo že v »objemu« Abrahama, še posebej zavemo, kako pomembno je ohranjanje in poglabljanje prijateljstva iz mladosti. In to so potrdili tudi večinoma že babice in dedki iz Apaške doline, ki so natanko pred pol stoletja skupaj zapustili šolske klopi osemletke v Stogovcih. Obžalovali so sicer, da v omenjenem šolskem okolišu na zahodni strani Apaške doline ni več veliko otrok in je njihova nekdanja šola, sedaj podružnična šola v okviru OŠ Apače.

Po pol stoletja so se srečali šolarji, ki so osemletko končali na OŠ Stogovci

Tudi druženje je terapija za invalide

Invalidi GRPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti.

Radgonski invalidi so se srečali na Turistični kmetiji Benko

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Čebule in Čajote velikanke med trsi!

 

Pri Maukovih v Ivanjskem Vrhu v Slovenskih Goricah uspevajo sadeži rekordnih dimenzij

Čebula velikankaJožica in Vinko Mauko iz Ivanjskega Vrha 11, streljaj od Pomurske avtoceste, med Cerkvenjakom in Svetim Jurijem ob Ščavnici, sta preprosta podeželska človeka, ki sta ponosna na naravne danosti lepe vinorodne pokrajine, kjer sta si ustvarila dom in družino. Oba sta zakoračila v šesto desetletje svojega življenja. Ona čistilka v kakšnih 25 km oddaljenem Zdravstvenem domu Ptuj, on pek v Mlinopeku, v dobrih 10 km oddaljeni Gornji Radgoni, sta si v minulih letih, med samim zelenjem na vinorodnih hribčkih, ustvarila lep dom in družino. Oče in mama hčerke Daniele in sina Leona ter dedek in babica 4-letnega Jana, imata poleg službe tudi veliko obveznosti doma, okrog hiše, zlasti na vrtu in sadovnjaku, seveda pa jima ne manjka niti konjičkov. Zlasti velika ljubezen ju veže na vrtnarjenje, kjer sta spoznala, da le skrb in ljubezen do vsake posamezne sadike povrne ves vloženi trud. To se je še posebej potrdilo minulo poletje, ko je zaradi suše vsaka rastlina potrebovala veliko zalivanja.

In ko je prišlo jesensko obiranje sadežev se je videlo, da Jožičin in zlasti Vinkov trud ni bil zaman. Med drugim sta namreč pridelala tudi nekaj pridelkov nenavadnih velikosti. To še zlasti velja za navadno rumeno čebulo, saj je ena izmed njih tehtala kar 530 gramov, kar le redko srečaš v domačih vrtovih. „Z vrtnarjenjem se ukvarjamo predvsem ljubiteljsko, tudi čebulo sadimo predvsem za sproti, če pa kaj ostane potem jo imamo tudi za ozimnico. In tako je bilo tudi letos, ko se je med 'normalne' čebule za zimo prikradla ena velikanka. Ker vem, da mi prijatelji ne bi verjeli, sem jo stehtal in sedaj smo jo še fotografirali, tako da se vidi, da lahko pridelaš dobre sadeže, če jih obdeluješ z ljubeznijo ter skrbiš za zalivanje in vse kar sodi zraven“, nam je razlagal Vinko Mauko, ki dodaja da je bilo še nekaj drugih „velikanov“, med drugim kilogramski paradižnik, kiviji, presenetila pa ju je tudi enosemenska eksotična bučka čajota.

Čeprav naj bi plodovi čajote dosegali težo do 400 g (mimogrede na eni sadiki jih zraste tudi 10 in več kg plodov), je kar nekaj sadežev pri Maukovih preseglo polkilogramsko težo. Rekorderka pa je tehtala kar 730 gramov. „Tukaj pa je dejansko bilo potrebno veliko zalivanja, saj je tovrstna buča zelo občutljiva. Že nekoč sem sadil čajoto, potem pa smo jo nekaj let opustili, sedaj pa spet. In poglejte kakšni sadeži so zrasli“, je ponosen Vinko Mauko, ki dodaja, da eksotično in atraktivno bučko, ki izvira iz tropskih krajev, že vrsto let gojimo tudi pri nas. Tako kot vse ostale bučke tudi čajota najbolje uspeva v rodovitni in dobro odcedni prsti bogati s hranilnimi snovmi. Še najbolje bo uspevala, če jo posadimo kar na kupu komposta. Od vseh ostalih vrst bučk se najbolj loči po semenu, ki je eno samo, medtem ko imamo pri ostalih bučkah okrog sto semen. Temu primerno je tudi njeno razmnoževanje, ki ga lahko izpeljemo na dva načina: s podtaknjenci, ko posadimo neolesenele vršičke ali s semenom, ko v zemljo zarijemo celotno bučko.

Kot pravita Maukova, v njihovi družini zaužijeta veliko čebule, katero imajo za zelo zdravo. Ta velikanka, pa bo po Jožičinih besedah končala v golažu, saj je zanjo pravi golaž le tisti, v katerem je približno enaka teža čebule in mesa. Drugače bi težko naenkrat pojedli tako veliko čebulo... Ko gre za čajote pa jih običajno spanirajo in ocvrejo, pogosto pa jih zaužijejo tudi v omaki ali kako drugače, saj so zelo uporabne.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zanimivosti Čebule in Čajote velikanke med trsi!