Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Čebule in Čajote velikanke med trsi!

 

Pri Maukovih v Ivanjskem Vrhu v Slovenskih Goricah uspevajo sadeži rekordnih dimenzij

Čebula velikankaJožica in Vinko Mauko iz Ivanjskega Vrha 11, streljaj od Pomurske avtoceste, med Cerkvenjakom in Svetim Jurijem ob Ščavnici, sta preprosta podeželska človeka, ki sta ponosna na naravne danosti lepe vinorodne pokrajine, kjer sta si ustvarila dom in družino. Oba sta zakoračila v šesto desetletje svojega življenja. Ona čistilka v kakšnih 25 km oddaljenem Zdravstvenem domu Ptuj, on pek v Mlinopeku, v dobrih 10 km oddaljeni Gornji Radgoni, sta si v minulih letih, med samim zelenjem na vinorodnih hribčkih, ustvarila lep dom in družino. Oče in mama hčerke Daniele in sina Leona ter dedek in babica 4-letnega Jana, imata poleg službe tudi veliko obveznosti doma, okrog hiše, zlasti na vrtu in sadovnjaku, seveda pa jima ne manjka niti konjičkov. Zlasti velika ljubezen ju veže na vrtnarjenje, kjer sta spoznala, da le skrb in ljubezen do vsake posamezne sadike povrne ves vloženi trud. To se je še posebej potrdilo minulo poletje, ko je zaradi suše vsaka rastlina potrebovala veliko zalivanja.

In ko je prišlo jesensko obiranje sadežev se je videlo, da Jožičin in zlasti Vinkov trud ni bil zaman. Med drugim sta namreč pridelala tudi nekaj pridelkov nenavadnih velikosti. To še zlasti velja za navadno rumeno čebulo, saj je ena izmed njih tehtala kar 530 gramov, kar le redko srečaš v domačih vrtovih. „Z vrtnarjenjem se ukvarjamo predvsem ljubiteljsko, tudi čebulo sadimo predvsem za sproti, če pa kaj ostane potem jo imamo tudi za ozimnico. In tako je bilo tudi letos, ko se je med 'normalne' čebule za zimo prikradla ena velikanka. Ker vem, da mi prijatelji ne bi verjeli, sem jo stehtal in sedaj smo jo še fotografirali, tako da se vidi, da lahko pridelaš dobre sadeže, če jih obdeluješ z ljubeznijo ter skrbiš za zalivanje in vse kar sodi zraven“, nam je razlagal Vinko Mauko, ki dodaja da je bilo še nekaj drugih „velikanov“, med drugim kilogramski paradižnik, kiviji, presenetila pa ju je tudi enosemenska eksotična bučka čajota.

Čeprav naj bi plodovi čajote dosegali težo do 400 g (mimogrede na eni sadiki jih zraste tudi 10 in več kg plodov), je kar nekaj sadežev pri Maukovih preseglo polkilogramsko težo. Rekorderka pa je tehtala kar 730 gramov. „Tukaj pa je dejansko bilo potrebno veliko zalivanja, saj je tovrstna buča zelo občutljiva. Že nekoč sem sadil čajoto, potem pa smo jo nekaj let opustili, sedaj pa spet. In poglejte kakšni sadeži so zrasli“, je ponosen Vinko Mauko, ki dodaja, da eksotično in atraktivno bučko, ki izvira iz tropskih krajev, že vrsto let gojimo tudi pri nas. Tako kot vse ostale bučke tudi čajota najbolje uspeva v rodovitni in dobro odcedni prsti bogati s hranilnimi snovmi. Še najbolje bo uspevala, če jo posadimo kar na kupu komposta. Od vseh ostalih vrst bučk se najbolj loči po semenu, ki je eno samo, medtem ko imamo pri ostalih bučkah okrog sto semen. Temu primerno je tudi njeno razmnoževanje, ki ga lahko izpeljemo na dva načina: s podtaknjenci, ko posadimo neolesenele vršičke ali s semenom, ko v zemljo zarijemo celotno bučko.

Kot pravita Maukova, v njihovi družini zaužijeta veliko čebule, katero imajo za zelo zdravo. Ta velikanka, pa bo po Jožičinih besedah končala v golažu, saj je zanjo pravi golaž le tisti, v katerem je približno enaka teža čebule in mesa. Drugače bi težko naenkrat pojedli tako veliko čebulo... Ko gre za čajote pa jih običajno spanirajo in ocvrejo, pogosto pa jih zaužijejo tudi v omaki ali kako drugače, saj so zelo uporabne.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zanimivosti Čebule in Čajote velikanke med trsi!