Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Južna Amerika: "Predmestje duš"

 

Popotnica Sabina Barbarič je predstavila potepanje po Peruju, Boliviji in Čilu

Potopis Južna AmerikaStanovalci, njihovi svojci, ter zaposleni in obiskovalci Doma starejših občanov Radenci (DOSOR) so se v dveh nadaljevanjih „pridružili“ Sabini Barbarič na popotovanju po Južni Ameriki, natančneje po Peruju, Boliviji in Čilu. Skozi paleto fotografij in kratkih filmov sestavljenih iz čudovitih fotografij je znana popotnica predstavila dežele, ki so prepoznavne predvsem po bogatih zgodovinskih, kulturnih in naravnih lepotah, kjer je moč čutiti globoko tradicijo, raznolikost prebivalstva in polnost življenja.

Prisotni so si med drugim, najprej ogledali: mesto Cusco, ki leži na kakšnih 3.300 m nadmorske višine in ga imenujejo tudi Popek sveta, in naj bi po legendi nastalo, ko je prvi Inkovski vladar Mancu Capak potoval tod skozi in zapičil svojo zlato palico v zemljo. Tu je nastala prestolnica Inkovskega imperija, mesto grajeno v obliki velikanske pume, enega od treh svetih inkovskih simbolov; Festival sonca - praznik sonca, - Inti Raymi, največji in najpomembnejši inkovski praznik, ki ga praznujejo na zimski solsticij in ki ga je inkovski imperij izvajal v čast bogu sonca – Intij. Najznamenitejša inkovska ceremonija tisočerih barv, kostumov in običajev; Machu Picchu - izgubljeno sveto mesto Inkov – ki se razprostira nad sveto dolino Urobamba je skrivnostno odeto v preteklost in je kraj, ki ga španski osvajalci nikoli niso odkrili. Do danes pa je ostala skrivnost kako so mesto zgradili in kam so prebivalci izginili. Machu Picchu je proglašen za svetovno znamenitost pod zaščito Unesca.

Bolivija - dežela raznolikosti, s čudovitimi naravnimi in kulturnimi znamenitostmi in najvišje ležečo prestolnico na svetu, La Paz 3660 m/nv. Krasi jo več kot trideset etničnih skupin, ki še vedno skrbno varujejo svoje običaje. S sosednjim Perujem imata skupno zgodovino inkovskega imperija, ki je v svojem razcvetu zavzemal velik del zahoda Južne Amerike. Druži pa ju tudi narodni ponos obeh držav jezero Titicaca. Titikaka je največje in najvišje plovno jezero na svetu, ki leži na 3.820 m nadmorske višine. Meri približno 8.300 km², z 900 km obale in 36 otoki, povprečna globina 140 – 180 m. Jezero še vedno ni popolnoma raziskano in prav zaradi tega krožijo govorice o potopljenih inkovskih mestih. Njegovo dno je raziskoval arheolog svetovnega formata, Francoz Jacques Cousteau. Otok Sonca (Isla del Sol), ki se je nekdaj imenoval Titicachi (Skala pume), je naseljevalo istoimensko ljudstvo, po katerem je jezero dobilo ime. Po nekaterih pripovedih naj bi tu živeli Indijanci, prebivalci najstarejše civilizacije Tiwuanake. Jezero je v pradavnih časih segalo vse do prestolnice Tiwanakue. Slana puščava - Salar de Uyuni je največja solna puščava na svetu, ki se razteza vse v Čile, v velikosti cca 12.100 km2 na višini 3653 m. Številne visokogorske planote z jezeri, gejzirji in plamenci, delujočimi vulkani in Dalijevo galerijo na prostem osupnejo vsakega obiskovalca...

MISTERIOZNI ČILE

Po Peruju in Boliviji, so ljubitelji potepanja, s Sabino Barbarič »prepotovali« še Čile. Gre za dolgo in ozko obmorsko državo ob jugozahodni obali Južne Amerike med Tihim oceanom na zahodu in Andi na vzhodu. Glavno mesto države je Santiago de Chile. Kljub temu, da so v Čilu razširjene naravne katastrofe (potresi, izbruhi vulkanov in cunamiji), je dežela polna naravnih bogastev, kot so baker, les, železova ruda, nitrati, žlahtne kovine, molibden in vodna energija.

Skupaj s Sabino smo si ogledali: Mestece San Pedro de Atacama, kjer že 17. leto živi, in uspešno vodi hostel Sonchek, Sabinina prijateljica Mojca. Je najstarejše mesto na severu Čila, danes eden od najbolj znanih turističnih krajev, ki zaradi svoje lege (tromeja Biolivija, Argentina, Čile) privablja številne popotnike. V San Pedru je poleg številnih hostlov, restavracij, lokalov in trgovinic tudi veliko turističnih agencij, ki organizirajo izlete po bližnjih in daljnih naravnih znamenitosti. Mi smo si ogledali kar nekaj od teh: Dolina Lune, Dolina smrti in deskanje po pesku, Salar de Atacama in Laguna Cejar, Katarpa (ostanki inkovskih naselij) gejzirji El Tatio na višini 4300 m, vulkan Licancabur, Pacifik, znamenito La portada na vhodu v Antafagosto eno večjih pristanišč v Čilu, skozi katero poteka tudi kozorogov povratnik.

Večer je zaključila s krasno pesmijo priznanega čilskega pesnika, diplomata, prejemnika Nobelove nagrade za književnost (l. 1971) Pabla Nerude z naslovom: Počasi umira. In vsi prisotni, tako stanovalci Dosorja, kot tudi zunanji obiskovalci (skupno 80), so bili navdušeni nad videnim in slišanim. Po skupnem popotovanju so se še družili v DOSOR-jevi kavarni, saj so obiskovalci imeli še veliko vprašanj. Marsikoga je zanimala še kakšna podrobnost, ki jo je Sabina Barbarič z veseljem povedala...

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zanimivosti Južna Amerika: "Predmestje duš"