Na tradicionalno pustno rajanje prišli skorajda vsi krajani

Pust MahovciŠportno turistično društvo (ŠTD) Mahovci, vasice z nekaj več kot sto prebivalcev, je v sodelovanju z Vaškim odborom Mahovci tudi letos pripravilo tradicionalno pustno prireditev »Kurentovanje v Mahovcih«. Prireditev, ki se je pričela zgodaj popoldan, so letos s svojim obiskom počastili kurenti KUD Polanec iz Starš na Dravskem polju, ki imajo v svojih vrstah tudi člana ŠTD Mahovci Davida Habjaniča. V lepem zimskem vremenu se je na športnem centru v Mahovcih zbralo zelo veliko obiskovalcev, praktično več kot je v vasi prebivalcev, kateri so nestrpno pričakovali kurente. Slednji so se najprej ustavili na kmetiji Jančar, kjer so se okrepčali in pripravili za pohod po vasi.

»Kurentovanje v Mahovcih« spet navdušilo

Dedek Mraz prišel tudi v Lutverce

Dedek Mraz LutverciV prostovoljnem gasilskem društvu Lutverci že peto leto zapored pripravljamo obdaritev otrok vasi Lutverci in Plitvica s prihodom dedka Mraza. Tudi letos smo dedku Mrazu poslali povabilo, da naj obišče naše otroke, in res je prišel. V petek, 29. decembra 2017 ga je pričakalo 46 otrok s starši, starimi starši ali tetami. Tako smo gasilski dom napolnili do zadnjega kotička.

Dedek Mraz se je odzval vabilu

Turistična kmetija Roškar je gostila nepozabno srečanje in druženje rodbine s Plitvičkega Vrha

Rodbina JaušovecDandanes, v tem hitrem tempu življenja in tehnološkem napredku, ko tudi po lastni krivdi nimamo časa za druženja s prijatelji, znanci in celo s svojci ne, je vsako družabno in družinsko srečanje prav lepo doživetje. In tako se je nadvse prijetno srečanje potomcev Ane, ki je bila rojena leta 1904, in Jakoba Jaušovec (1906), in sta z družino živela na Plitvičkem Vrhu pri Gornji Radgoni, odvijalo minulo soboto, na Turistični kmetiji Roškar v Lastomercih. Na srečanju, kjer se je zbralo 60 potomcev rodbine Jaušovec, med njimi tudi še živeči otroci, ki so razumljivo že v letih. Prišli so: Tilika, Vili, Erna in Štefka, manjkala pa je le Anica, sploh pa so bili udeleženci srečanja od blizu in daleč, najdlje iz Slovenske Bistrice in Gradca. Srečanje, ki je že šesto po vrsti, pripravljali so jih vsaka tri leta, odslej pa bo potekalo vsaki dve leti, so letos pripravili: Vlasta Šalamun, Drago Sobočan in Miran Senčar.

Samo srečanje je bilo nepozabno in ganljivo, kar niti ne preseneča, saj gre za „isto kri". Sami veseli in nasmejani obrazi, kar je pomenilo še več zabave in smeha. Ker so potomci Ane in Jakoba pevci, Vili je celo vodja pevskih skupin, in med njimi številni glasbeniki, je razumljivo, da je odmevalo lepo petje in glasba. Za glasbeni program je sicer poskrbel Tibor Jaušovec, občasno pa mu je pomagalo kar osem harmonikarjev z igranjem na »frajtonarici«: Nace Sobočan, Boštjan Jaušovec, Nejc Senčar, Tadej Vajngerl, Dejan Potočnik in njegov sin Anže Potočnik, Miran Rola in njegov sin, in najmlajši harmonikar, star šele 5 let, Anže Rola. Mnogi so sicer pogrešali njihovega »prvega harmonikarja« Mira Jaušovca, ki pa se ni mogel udeležiti srečanja. Glasbeniki so tudi šaljivci, zato so prisotni bili deležni humorističnih nastopov muzikantov, tudi skečev, s katerimi so dodobra nasmejali prav vse prisotne. Svoj glasbeni nastop je prispevala tudi Neli Senčar, ki je zaigrala na saksofon.
Udeležence srečanja je v nekaj besedah pozdravila in nagovorila organizatorica srečanja Vlasta Šalamun, ki se je v svojem imenu in imenu soorganizatorjev Draga Sobočana in Mirana Senčarja zahvalila vsem, da so se udeležili tega nepozabnega srečanja. Povedala je, da se je število članov, potomcev rodu Jaušovec, od zadnjega srečanja samo večalo in da je na poti nov član te »družine«, ki se jim bo pridružil že v mesecu juniju. Svoj nagovor je zaključila z mislijo: »Danes je vedno, jutri nikoli, zato naj bo to srečanje za vsakega spet nepozabno«. In bilo je zares nepozabno, saj se je zabava odvijala vse do četrte ure zjutraj. Zaključili pa so jo spet s pesmijo, ki je bila rdeča nit tega srečanja.

(Foto: Ludvik Kramberger)

Srečalo se je 60 potomcev Jaušovec

Na zlati poroki je Mariji in Jožetu Lahu zapel tudi Stane Vidmar

Zlatoporočenca LahPoleg decembrskega vrveža in novoletnega prazničnega vzdušja, so pri družini Lah iz Očeslavcev v občini Gornja Radgona, imeli še posebno slovesno slavje z več kot sto svati. Marija in Jože Lah sta namreč praznovala zlato poroko, saj že 50 let z roko v roki stopata skozi lepoto in bolečino življenja. Zlatoporočenca sta se spoznala po Jožetovem prihodu s služenja vojaškega roka v Makedoniji, ko sta se srečala na vaški veselici v Stavešincih in se takoj zaljubila. Rosno mlada sta se poročila 31. decembra 1967 (Marija pri komaj 18 letih, Jože pri 23) civilno in cerkveno v cerkvi v Gornji Radgoni. Tako ljubezen z vaške veselice traja že pol stoletja.

Ljubezen z vaške veselice traja že 50 let

Med soboto in nedeljo so sekunde do pravoslavnega novega leta odštevali tudi v Termah Lendava

Pravoslavno novo letoPodobno kot marsikje po Sloveniji, zlasti v večjih krajih, kjer živi večje število pravoslavnih vernikov, je čakanje novega pravoslavnega leta, v noči med soboto in nedeljo, potekalo tudi na skrajnjem severovzhodu države. Srbsko kulturno društvo "Jovan Jovanović Zmaj" Lendava je namreč v soboto, 13. januarja zvečer, kot vsako leto poprej, v restavraciji Term Lendava pripravilo novoletno zabavo po julijanskem koledarju, ali najpogosteje rečeno zabavo ob pravoslavnem novem letu. Novoletne zabave so se, poleg članov omenjenega kulturnega društva udeležili tudi njihovi prijatelji in znanci, ne glede na nacionalnost ali veroizpoved, med njimi tudi veliko Slovencev, Madžarov, Hrvatov in drugih. Vse je potekalo v znamenju veselega vzdušja, veliko glasbe, plesov, odlične kulinarike...

Srbsko

Starostniki so se z veseljem zavrteli

DSO zaključek 2017V Domu starejših občanov Gornja Radgona so tik pred koncem leta 2017, praznovali zaključek leta. Že tradicionalna prireditev je bila ponovno odlično obiskana, saj se je zbralo kar 140 stanovalcev doma in njihovih svojcev, tako da so se ob lepo dekoriranih in obloženih omizjih zbrale kompletne družine. Direktor Doma, mag. Marjan Žula, je v uvodnem slavnostnem nagovoru pozdravil tudi prostovoljce, ki so bili povabljeni ter se jim zahvalil za celoletno požrtvovalno in pomembno delo, ki ga opravljajo. Po čisto kratkem pogledu nazaj v poslovno leto 2017, ki ga bo DSO-GR d. o. o. zaključil pozitivno, se je zahvalil zaposlenim, ki skrbijo za to, da je Dom svetel, prijazen in odprt ter za njihovo dobro delo, ki se odražajo v zelo kakovostnih storitvah. Za vse delovne enote je izbral prijazne in lepe besede ter izrazil upanje, da bodo tudi v bodoče živeli in delali kot kolektiv, skupaj s stanovalci pa še naprej kot velika družina.

V radgonskem DSO pripravili tradicionalni zaključek leta za stanovalce in njihove svojce

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Južna Amerika: "Predmestje duš"

 

Popotnica Sabina Barbarič je predstavila potepanje po Peruju, Boliviji in Čilu

Potopis Južna AmerikaStanovalci, njihovi svojci, ter zaposleni in obiskovalci Doma starejših občanov Radenci (DOSOR) so se v dveh nadaljevanjih „pridružili“ Sabini Barbarič na popotovanju po Južni Ameriki, natančneje po Peruju, Boliviji in Čilu. Skozi paleto fotografij in kratkih filmov sestavljenih iz čudovitih fotografij je znana popotnica predstavila dežele, ki so prepoznavne predvsem po bogatih zgodovinskih, kulturnih in naravnih lepotah, kjer je moč čutiti globoko tradicijo, raznolikost prebivalstva in polnost življenja.

Prisotni so si med drugim, najprej ogledali: mesto Cusco, ki leži na kakšnih 3.300 m nadmorske višine in ga imenujejo tudi Popek sveta, in naj bi po legendi nastalo, ko je prvi Inkovski vladar Mancu Capak potoval tod skozi in zapičil svojo zlato palico v zemljo. Tu je nastala prestolnica Inkovskega imperija, mesto grajeno v obliki velikanske pume, enega od treh svetih inkovskih simbolov; Festival sonca - praznik sonca, - Inti Raymi, največji in najpomembnejši inkovski praznik, ki ga praznujejo na zimski solsticij in ki ga je inkovski imperij izvajal v čast bogu sonca – Intij. Najznamenitejša inkovska ceremonija tisočerih barv, kostumov in običajev; Machu Picchu - izgubljeno sveto mesto Inkov – ki se razprostira nad sveto dolino Urobamba je skrivnostno odeto v preteklost in je kraj, ki ga španski osvajalci nikoli niso odkrili. Do danes pa je ostala skrivnost kako so mesto zgradili in kam so prebivalci izginili. Machu Picchu je proglašen za svetovno znamenitost pod zaščito Unesca.

Bolivija - dežela raznolikosti, s čudovitimi naravnimi in kulturnimi znamenitostmi in najvišje ležečo prestolnico na svetu, La Paz 3660 m/nv. Krasi jo več kot trideset etničnih skupin, ki še vedno skrbno varujejo svoje običaje. S sosednjim Perujem imata skupno zgodovino inkovskega imperija, ki je v svojem razcvetu zavzemal velik del zahoda Južne Amerike. Druži pa ju tudi narodni ponos obeh držav jezero Titicaca. Titikaka je največje in najvišje plovno jezero na svetu, ki leži na 3.820 m nadmorske višine. Meri približno 8.300 km², z 900 km obale in 36 otoki, povprečna globina 140 – 180 m. Jezero še vedno ni popolnoma raziskano in prav zaradi tega krožijo govorice o potopljenih inkovskih mestih. Njegovo dno je raziskoval arheolog svetovnega formata, Francoz Jacques Cousteau. Otok Sonca (Isla del Sol), ki se je nekdaj imenoval Titicachi (Skala pume), je naseljevalo istoimensko ljudstvo, po katerem je jezero dobilo ime. Po nekaterih pripovedih naj bi tu živeli Indijanci, prebivalci najstarejše civilizacije Tiwuanake. Jezero je v pradavnih časih segalo vse do prestolnice Tiwanakue. Slana puščava - Salar de Uyuni je največja solna puščava na svetu, ki se razteza vse v Čile, v velikosti cca 12.100 km2 na višini 3653 m. Številne visokogorske planote z jezeri, gejzirji in plamenci, delujočimi vulkani in Dalijevo galerijo na prostem osupnejo vsakega obiskovalca...

MISTERIOZNI ČILE

Po Peruju in Boliviji, so ljubitelji potepanja, s Sabino Barbarič »prepotovali« še Čile. Gre za dolgo in ozko obmorsko državo ob jugozahodni obali Južne Amerike med Tihim oceanom na zahodu in Andi na vzhodu. Glavno mesto države je Santiago de Chile. Kljub temu, da so v Čilu razširjene naravne katastrofe (potresi, izbruhi vulkanov in cunamiji), je dežela polna naravnih bogastev, kot so baker, les, železova ruda, nitrati, žlahtne kovine, molibden in vodna energija.

Skupaj s Sabino smo si ogledali: Mestece San Pedro de Atacama, kjer že 17. leto živi, in uspešno vodi hostel Sonchek, Sabinina prijateljica Mojca. Je najstarejše mesto na severu Čila, danes eden od najbolj znanih turističnih krajev, ki zaradi svoje lege (tromeja Biolivija, Argentina, Čile) privablja številne popotnike. V San Pedru je poleg številnih hostlov, restavracij, lokalov in trgovinic tudi veliko turističnih agencij, ki organizirajo izlete po bližnjih in daljnih naravnih znamenitosti. Mi smo si ogledali kar nekaj od teh: Dolina Lune, Dolina smrti in deskanje po pesku, Salar de Atacama in Laguna Cejar, Katarpa (ostanki inkovskih naselij) gejzirji El Tatio na višini 4300 m, vulkan Licancabur, Pacifik, znamenito La portada na vhodu v Antafagosto eno večjih pristanišč v Čilu, skozi katero poteka tudi kozorogov povratnik.

Večer je zaključila s krasno pesmijo priznanega čilskega pesnika, diplomata, prejemnika Nobelove nagrade za književnost (l. 1971) Pabla Nerude z naslovom: Počasi umira. In vsi prisotni, tako stanovalci Dosorja, kot tudi zunanji obiskovalci (skupno 80), so bili navdušeni nad videnim in slišanim. Po skupnem popotovanju so se še družili v DOSOR-jevi kavarni, saj so obiskovalci imeli še veliko vprašanj. Marsikoga je zanimala še kakšna podrobnost, ki jo je Sabina Barbarič z veseljem povedala...

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Zanimivosti Južna Amerika: "Predmestje duš"