Dandanes, ko se vsi prevažamo z avtomobili, ter nekam nekam hitimo in si le redko „privoščimo" sprehod po mestu, druženje in klepet s sosedi ali prijatelji, se žal redko zgodi, da se na ulici srečamo z zakonskim parom, ki peš potuje v trgovino ali po opravkih. Še redkeje se zgodi, da bi srečali zakonski par, ki praznuje 60 let poroke. In prav to je bilo na osrednji prometnici v Gornji Radgoni, Partizanski cesti, kjer smo naključno srečali Anico in Martina Kurnika, ki sta prav v teh dneh praznovala visok skupni življenjski dogodek - biserni zakonski jubilej. V kratkem klepetu s slavljencema smo kar na hitro izvedeli nekaj podatkov o njunem skupnem življenju.Južna Amerika: "Predmestje duš"
Popotnica Sabina Barbarič je predstavila potepanje po Peruju, Boliviji in Čilu
Stanovalci, njihovi svojci, ter zaposleni in obiskovalci Doma starejših občanov Radenci (DOSOR) so se v dveh nadaljevanjih „pridružili“ Sabini Barbarič na popotovanju po Južni Ameriki, natančneje po Peruju, Boliviji in Čilu. Skozi paleto fotografij in kratkih filmov sestavljenih iz čudovitih fotografij je znana popotnica predstavila dežele, ki so prepoznavne predvsem po bogatih zgodovinskih, kulturnih in naravnih lepotah, kjer je moč čutiti globoko tradicijo, raznolikost prebivalstva in polnost življenja.
Prisotni so si med drugim, najprej ogledali: mesto Cusco, ki leži na kakšnih 3.300 m nadmorske višine in ga imenujejo tudi Popek sveta, in naj bi po legendi nastalo, ko je prvi Inkovski vladar Mancu Capak potoval tod skozi in zapičil svojo zlato palico v zemljo. Tu je nastala prestolnica Inkovskega imperija, mesto grajeno v obliki velikanske pume, enega od treh svetih inkovskih simbolov; Festival sonca - praznik sonca, - Inti Raymi, največji in najpomembnejši inkovski praznik, ki ga praznujejo na zimski solsticij in ki ga je inkovski imperij izvajal v čast bogu sonca – Intij. Najznamenitejša inkovska ceremonija tisočerih barv, kostumov in običajev; Machu Picchu - izgubljeno sveto mesto Inkov – ki se razprostira nad sveto dolino Urobamba je skrivnostno odeto v preteklost in je kraj, ki ga španski osvajalci nikoli niso odkrili. Do danes pa je ostala skrivnost kako so mesto zgradili in kam so prebivalci izginili. Machu Picchu je proglašen za svetovno znamenitost pod zaščito Unesca.
Bolivija - dežela raznolikosti, s čudovitimi naravnimi in kulturnimi znamenitostmi in najvišje ležečo prestolnico na svetu, La Paz 3660 m/nv. Krasi jo več kot trideset etničnih skupin, ki še vedno skrbno varujejo svoje običaje. S sosednjim Perujem imata skupno zgodovino inkovskega imperija, ki je v svojem razcvetu zavzemal velik del zahoda Južne Amerike. Druži pa ju tudi narodni ponos obeh držav jezero Titicaca. Titikaka je največje in najvišje plovno jezero na svetu, ki leži na 3.820 m nadmorske višine. Meri približno 8.300 km², z 900 km obale in 36 otoki, povprečna globina 140 – 180 m. Jezero še vedno ni popolnoma raziskano in prav zaradi tega krožijo govorice o potopljenih inkovskih mestih. Njegovo dno je raziskoval arheolog svetovnega formata, Francoz Jacques Cousteau. Otok Sonca (Isla del Sol), ki se je nekdaj imenoval Titicachi (Skala pume), je naseljevalo istoimensko ljudstvo, po katerem je jezero dobilo ime. Po nekaterih pripovedih naj bi tu živeli Indijanci, prebivalci najstarejše civilizacije Tiwuanake. Jezero je v pradavnih časih segalo vse do prestolnice Tiwanakue. Slana puščava - Salar de Uyuni je največja solna puščava na svetu, ki se razteza vse v Čile, v velikosti cca 12.100 km2 na višini 3653 m. Številne visokogorske planote z jezeri, gejzirji in plamenci, delujočimi vulkani in Dalijevo galerijo na prostem osupnejo vsakega obiskovalca...
MISTERIOZNI ČILE
Po Peruju in Boliviji, so ljubitelji potepanja, s Sabino Barbarič »prepotovali« še Čile. Gre za dolgo in ozko obmorsko državo ob jugozahodni obali Južne Amerike med Tihim oceanom na zahodu in Andi na vzhodu. Glavno mesto države je Santiago de Chile. Kljub temu, da so v Čilu razširjene naravne katastrofe (potresi, izbruhi vulkanov in cunamiji), je dežela polna naravnih bogastev, kot so baker, les, železova ruda, nitrati, žlahtne kovine, molibden in vodna energija.
Skupaj s Sabino smo si ogledali: Mestece San Pedro de Atacama, kjer že 17. leto živi, in uspešno vodi hostel Sonchek, Sabinina prijateljica Mojca. Je najstarejše mesto na severu Čila, danes eden od najbolj znanih turističnih krajev, ki zaradi svoje lege (tromeja Biolivija, Argentina, Čile) privablja številne popotnike. V San Pedru je poleg številnih hostlov, restavracij, lokalov in trgovinic tudi veliko turističnih agencij, ki organizirajo izlete po bližnjih in daljnih naravnih znamenitosti. Mi smo si ogledali kar nekaj od teh: Dolina Lune, Dolina smrti in deskanje po pesku, Salar de Atacama in Laguna Cejar, Katarpa (ostanki inkovskih naselij) gejzirji El Tatio na višini 4300 m, vulkan Licancabur, Pacifik, znamenito La portada na vhodu v Antafagosto eno večjih pristanišč v Čilu, skozi katero poteka tudi kozorogov povratnik.
Večer je zaključila s krasno pesmijo priznanega čilskega pesnika, diplomata, prejemnika Nobelove nagrade za književnost (l. 1971) Pabla Nerude z naslovom: Počasi umira. In vsi prisotni, tako stanovalci Dosorja, kot tudi zunanji obiskovalci (skupno 80), so bili navdušeni nad videnim in slišanim. Po skupnem popotovanju so se še družili v DOSOR-jevi kavarni, saj so obiskovalci imeli še veliko vprašanj. Marsikoga je zanimala še kakšna podrobnost, ki jo je Sabina Barbarič z veseljem povedala...
Tukaj si lahko ogledate slike.
